TANDEMSKI POLETI

Naj se uresničijo vaše sanje. Poletite v tandemu z najboljšimi piloti v Sloveniji.

"The air up there in the clouds is very pure and fine, bracing and delicious. And why shouldn't it be? - It is the same the angels breathe." ~ Mark Twain

Pa sem dočakal svoj prvi PWC. Glede na to, da sem rekel, ko sem začel leta 2013 ponovno leteti z jadralnimi padali (pred tem 11 let letenja in dirkanja z jadralnimi letali), da me tekmovalno letenje s padali ne zanima, je to kar velik kos zarečenega kruha. V bistvu me je mikalo, ampak nikoli se nisem videl, da bi lahko letel, bog ne daj pa celo dirkal s temi žiletkami. No kakorkoli, po vzpodbudnih besedah naših fantov iz reprezentance, sem lani le preizkusil Enzo2 in se odločil da bom na njem tudi ostal. Tako sem potem lani začel zbirati kvalifikacijske črke za PWC - v upanju da se letos udeležim kakšnega PWC-ja. No, to mi je tudi uspelo in tako sem zadnjega pol leta preživel v fitnesu in na dieti, ter tako pridobil potrebno koncidijo in obenem shujšal 25kg. No, pa gremo v Srbijo!

Po enodnevnem vedrenju se zbudimo v jutro, ki ni kazalo preveč obetavnega vremena.
Veliko pilotov je že zapustilo prizorišče tradicionalnega 20. Schmitten pokala mi pa kot pravi profesionalci vztrajamo do konca!
Nastavljeni 47 km dolg task sprva obuja nejeverne poglede vendar pa se kasneje vreme nekoliko popravi. Zaradi grozečega popoldanskega dežja nam organizator nameni samo 40 min po biefingu za pripravo opreme in vzlet.

Vsi slovenski piloti štartni pilon opravimo z odliko in sledi nizko pobiranje. Tu midva z Tilnom dominirava in lepo dvigniva do baze. S seboj pripeljeva Tomasa Brandlechnerja, ki leti na Poison-u (Skywalk) in nama zvesto sledi. Priklopimo visoki greben (cca.2200) in z veseljem opazujemo kako se ostala klapa nizko vlači po podnu in obupno išče odrešujoče dviganje. Pičiva proti prvi obratni točki in pustiva daleč za sabo prej omenjenega avstrijca.

Zdravo, mi smo spet v Jurijevem kemperju in jaz spet pišem report. Vi pa spet berete, kar je super in upam da bo še kdaj tko. Gremo na stvar, trenutno smo v Piesendorfu zraven enega fuzbal placa. Piesendorf je vasica pri Zell am See, nad nami pa se bohoti na južni strani Kaprun in na severni strani Schmitten. Lepi kraji, moram rečt.Tu smo zarad tekme kakopak, in sicer je na sporedu Schmitten Pokal oziroma avstrijsko državno prvenstvo. Zasedba je kvalitetna, teren je hud, traja 4 dni in to je že dovolj razlogov, da je prepričalo Jurija (prvega pilota sveta), Jošta (najbolj slavnega pilota sveta), Mitjo (najbolj pametnega pilota sveta) in mene (navadni fizični radnik) za udeležbo na tekmovanju. Vremenska napoved ni (bila) najbolj svetla ampak to je pač paragliding. Vreme je za vse nas kle enak in to je to.

16298655 1362171937138443 5210878000580541622 nKonec je! Medtem ko cela Slovenija vpisuje svoje otroke v rokometne klube, smo mi veseli da smo dočakali konec rekordnega superfinala svetovnega pokala. Tokrat smo prvič v zgodovini (od kar je SF format) 100% finale - 10/10 odletenih tekem. In to je res vzdržljivostna dirka, bolj kot si kdo misli. No pa pojdimo skozi še čez zadnji dan, ki je postregel z izredno zanimivim letenjem.

16143791 1728886264107547 4504004470861503458 oZopet sem jst na vrsti za pisanje reporta in lahko mi verjamete, da se ga že vsi otepamo. Deveta zaporedna dirka ( minus 1 Rest day) že pošteno pušča posledice na vseh tekmovalcih. Tako brez volje in energije pa ne pomnim, da bi se odpravil v zrak. 95 km, zopet z vetrom in potem 20 km proti vetru in spet 20 km z vetrom in 15 km ciljni dolet zopet proti vetru, to je kratka predstavitev današnje discipline. Kot rečeno, v zrak se poženem med zadnjimi saj mi čakanje v zraku na odprtje štartnega pilona že dodobra preseda.

16265700 1191835534270136 5926876062934683780 nPonovno so nam nastavili cik cak nalogo z vetrom dolgo 104km. Dan je zgledal precej bolj suh kar je bilo fajn. Se ni bilo potrebno ves čas izogibat bazam na štartnem pilonu in med tem gledat kako se folk vozi po oblakih. Na štartu smo vsi od ekipe visoko in v ospredju tako tudi nadaljujemo do nekje polovice tekme nakar je bil leg naravnost v veter in izven faze termike.

Kot pri vsakem resnem športu in treniranju je počitek ravno toliko pomemben kot intenzivna vadba, zato je treba izkoristiti rest day za to, kar je namenjen. In smo ga, tako za telesno regeneracijo kot mentalni oddih. Še superstar Aaron Durogati, ki sicer vsak dan trenira za X-Alps je priznal, da je včerajšni dan bolj ali manj preležal. Torej slovenska ekipa je tako napredna kot profesionalni atleti z biki na kapah. Vsega luštnega je enkrat konec in danes smo za kazen dobil i 117km dolgo disciplino, ki je bila cik-cak usmerjena proti jugu (za ogled taska klikni tule).

16142594 1186555021464854 7467097174747880268 nKončno Rest-day in zato manjša zamuda pri današnjem/včerajšnjem reportu. Včerajšnji 92,6 km task je bil pravi obliž na rane vseh tistih pilotov, ki so do sedaj trpeli v šibkih pogojih! Že na štartu nam je bilo jasno, da bo šlo vse skupaj veliko hitreje.

16142552 10154775549541826 5802096535933074737 nNebo in pokrajina je danes že z vzletišča bila videti bolj pokrita a količina baz in njihova oblika mi je delovala, da bo termika ok. Pripravili so nam 94km dolgo nalogo katero malo bolje naštudiram kot včeraj, ko nisem vedel, da je Ibituruna že cilj. Kot ponavadi se čim prej spokam v luft saj si res ne želim težav na štartu, ko bo začel veter crkovat ali pa obračat. Brez težav me katapultira pod bazo in tam čakam.

16145379 1185493431571013 612773611 oDanašnja 4 zaporedna dirka in hkrati najdaljša na tem tekmovanju nas je vodila sprva proti J nato proti V in z ciljnim cilindrom pod znamenito Ibituruno.101,2 km sva z Tilnom štartala nebeško. Skupaj s še nekaterimi smo navili nad Ibituruno cca 400m ob bazi. Ko se nam je čas iztekel in smo se pognali v špuro sva šele opazila, da smo tudi nad ostalimi piloti bili tistih 400m.

P3410102Nov dan, nove prigode. Kot sem že včeraj omenil se nam z vsakim dnevom vreme izboljšava, no ampak od danes naprej pa čist zares... No tudi organizatorju se malce kolca, pa nam je razložil da konvergenčna cona iz amazonke poriva nad nas vlažn zrak, ki je glavni krivec za pocarsko vreme. Kljub temu, da na štartu zgleda bolj bogo, nam postavijo zanimivo 85 km dirko z velikimi cilindri, kar pušča več prostora za lastni doprinos k reševanju naloge (za ogled klikni tule). Prva zanimiva stvar je bil štartni cilinder.

brazil 12Današnji report se bo bral v treh dejanjih. Poleg samega dnevnega borbanja na kvazi ravnicah Minas Gerais province je ena izmed glavnih tem tudi debata o naših najnovejših igračah, zaradi katerih se serverji, ki gostijo forume in ostala socialna omrežja, pregrevajo. No pa začnimo lepo po vrsti.

16003120 1206047602835912 3065682354718368391 nPo včerajšnjem trening dnevu sem bil kar dobre volje. Načeloma nikoli ne letim trening taskov vendar je bil včerajšnji zanimiv z več pogledov. Počutil sem se nekoliko neuletenega, task so zastavili kratek, poleg tega pa je vse zanimalo kakšno je stanje z novimi padali. Izkazalo se je, da med novim Zenotom in Enzotom ni neke razlike razen za pilota pod padalom, kjer Enzta izkušenim rokam, Zeno lahko povzroča nekoliko nelagodja pri iskanju in izkoriščanju vzgornikov. Zavije fajn baje pa manjka energije za Enzo search občutek. Gini se mi na trening dnevu niso zdeli nič posebnega, pobirajo približno enako Aarona sem celo fajn nažgal v stebru, glajd se je zdel podoben. Brzine pa še nismo videli.

Kot po navadi smo se zopet odpravili v tople kraje – Brazilija. Razlog – PWC Superfinale seveda! Ekipa: Toni, Stenč, Primož,Tilč in jaz.

Sicer ugodna cena pri Swiss Air u, nam je poenostavila odločitev. Samo kaj ko nam nobeden ni povedal, da si med 12h letom preko Atlantika ne bomo mogli privoščiti niti piksne piva. Alkohol na letalih omenjene družbe je dostopno samo po solarnem sistemu – » pare na sunce«! Seveda pa so cene švicarske saj na avionu švicarske letalske družbe veljajo švicarska pravila in zakoni.

PWCaIz Francije smo se vrnili že pred štirimi dnevi in marsikdo je že pozabil da smo sploh bili tam pa tudi mi smo že vsak v svojem svetu. Ampak meni ne da miru in iščem nek zaključek, saj so mi zaključene reči lepše. Tokrat smo bili malce nejevolni glede pisanja reportov kljub temu da smo imeli dovolj časa, ampak poskusimo sedaj zaključiti svetovni pokal v Franciji in nasploh letošnjo sezono…

photo by Marko HrgetičNajprej smo vam dolžni opravičilo za zamudo, a včasih je tudi ta opravičljiva. Običajno čast za pisanje reporta pripada dnevnemu zmagovalcu teama, torej bi tokrat pripadla legendi Marliju. A je Maarli le to zavrnil z obrazložitvijo, da ne more napisati nič dobrega. Vsi prisotni smo ga z lahkoto razumeli. V naslednjih vrsticah pa o razlogih.

Četrto tekmovanje za letošnji svetovni pokal se vrača v slavni Saint Andre Les Alpes, ki nazadnje gostil tekmovanje najvišjega ranga leta 2012 kot evropsko prvenstvo. Od 4. do 10. septembra se za podium borimo: Marko Novak aka Marli oziroma Legenda legend, Jošt Napret, Tilen Ceglar, Bojan Gaberšek, Dušan Orož in Jože Molek aka Zef Malecki. Spremljevalno osebje nam je tokrat ponudila deželna pokrajina Koroška s Živo in Valerijo. Kot našega smo tudi vzeli Marko Hrgetiča sicer hrvaških, čeških in mehičanskih korenin in komarata Pavla Titova iz majke Rusije.

Desetdnevna norišnica po Makedonskem mestecu Kruševo in njegovi okolici je končana. Uspešno smo zaključili še 14. Evropsko Prvenstvo v preletih z jadralnimi padali – slovenska reprezentanca tokrat sicer s kar precej smole.

 

 

 

 

No po včerajšnjem počitku in nabiranju novih moči, smo spet na štartu. Danes vse poteka malo hitreje, vremenska napoved pravi da bodo popoldne nevihte. V inštrumente vnesemo dobrih 70km dolgo etapo in gremo.

Še par dni nas loči do zaključka prvenstva in zaenkrat vstaja še vse odprto le prva mesta v overall in ekipni razvrstitvi sta bolj ali manj oddana francozom. Na osmi dan tekmovanja nam napovedo povprečno dobro vreme in zanimivo 97km dolgo disciplino, ki sega od skrajne severne do južne točke pelagonijske doline. Za razliko imamo zahodne vetrove, zato se po štartu direktno odpeljemo na vzhodno stran doline, potem severno skoraj do hribovja okoli Solunske glave in nato preko celotne doline do grško-makedonske meje.

Kot že praktično ves teden se zbudimo v popolnoma jasno jutro. Naš team leader Mitja nas pridno razvaja, saj se udeležuje jutranjih sestankov (briefingov), tako da lahko spimo dlje kot običajno na tekmovanjih. Naš dan v Kruševem se začne okoli 9-te ure z zajtrkom, nato pa se ob pol enajstih odpravimo na start. 

Peti dan. Task 5. Peto dejanje štirinajstega FAI evropskega prvenstva v hitrostnih preletih za jadralnim padalom. Vreme je napovedano kot (še) nekoliko bolj stabilno. 86.2 km (Oudie) dolga disciplina nas zopet vodi na skrajni sever Pelagonijske doline. Nato pa po vzhodni strani, mimo ene obratne točke, vse do rekreativnega letališča pri Bitoli. 

Po 4 dneh in 3 dirkah smo že skoraj na polovici evropskega prvenstva, zato se lahko začnemo počasi pogovarjati o favoritih. Po včerajšnem uspešnem dnevu smo Slovenci splezali na tretje mestu, zimzeleni Jurij pa na 6. skupno mesto. Tekmovanje je sicer še zelo dolgo, ampak smo na dobri poti.

Torej, po včerajšnjem slabem vremenu se zbudimo v jasno in mrzlo jutro. Takoj nam je bilo seveda jasno, da bomo danes leteli. In res, tekmovalna komisija nam sestavi skoraj 90 kilometrsko disciplino, ki se vije cikcak po dolini proti Grški meji.

Zjutraj na zajtrku smo imeli debato o včerajšnjem dnevu in kako težko letenje je bilo. Predno gremo spet vsak v svojo kamro pravi Gvido: „Sej dons pa bo, to je tko kot Rocky ko ga pretepejo in se potem razjezi.“ 
Drugo disciplino nam glede na predvidene nevihtne razmere nastavijo na 77 km optimizirane razdalje. Na štartu piha Z-JZ tako, da se moramo prestaviti na rezervno vzletišče nekoliko višje. Mitja nas pelje na zgornje vzletišče in pomaga na štartu kar je v trenutkih, ko se mudi zares neprecenljivo. Na štartu vlada pravi kaos! Za pristop na vzletišče pa vrsta kot v banki, kot na dan pokojnin. Štartna pilona sta bila do sedaj oba preprosto epska. Vozimo se med bazami naslanjamo na maxi kumuluse. Res lepi razgledi.

No, pa smo dočakali prvi dan Evropskega prvenstva. Vsi polni energije (no, razen Jurija in Lare, ki imata nekaj želodčnih težav) se prebudimo v jasno jutro. Hiter zajtrk in že smo na štartu kjer pripravimo opremo in čakamo na prvi brifing. Za prvi dan nam naložijo 90 km dolgo disciplino najprej proti severu nato nazaj na jug proti Grčiji in tradicionalen pristanek na zapuščenem športnem letališču pri mestu Prilep.

Evropsko prvenstno v preletih z jadralnimi padali 2016 se je z današnjim dnem tudi uradno pričelo. Za nami je že prvi dan namenjen spoznavanju terena in lokalnih vremenskih razmer, tako imenovan trening dan, ki pa seveda ni minil brez zapletov.

Kot vsako jutro se ob devetih nabašemo v avtobus in se odpeljemo na štart. Še preden sem dobro prišla do sape po vsakodnevnem pohodu, smo že morali na brifing. Sestavili so 52 kilometrski task, zaradi napovedanih popoldanskih neviht pa je bil štart v zraku že ob 11.30 in konec ob 14.00. Baza je bila nižja kot prejšnje dni, zato smo bili med čakanjem na začetek z glavo v oblakih. Najprej smo šli levo po grebenu in ven nad dolino. Medtem ko sem nabirala višino za ta podvig, saj se je tukaj s podna težko pobrat, sem pod sabo zagledala prvo skupino, ki se je z obratne točke vračala zelo nizka.

Po včerajšnjih carskih 160 kilometrih, smo ob devetih že v avtobusu na poti na štart. Avtobus z prikolico ni najhitrejši, tako, da nam pot s hojo zadnji kilometer vzame eno uro. Zadeve se hitro odvijajo. Postavijo 106 kilometersko disciplino. Najprej proti vzhodu, nato do Lienza, nazaj v dolino proti Molltalu in zaključek hitrostnega dela pred jezerom Weisensee. Pot do prve obratne je ponujala dve varjanti. Direktno krajšo ali daljšo ampak mogoče bolj sigurno. Za zadnjo sem se odločil edini izmed vseh tekmovalcev :).

140 pilotov – Avstrija, Nemčija, Italija in Slovenija
Task 1 – 163,5 km – 5:15 min – 32 km/h povprečna hitrost
Alpen Cup je novorojenček v jadralski tekmovalni sceni z začetki v letu 2015 ali 2014, nisem prepričan. Ideja pa je taka, da združuje 4 alpske države, to so Avstrija, Italija, Nemčjia in naša ljuba Slovenija v smislu ta tekma šteje tudi za posamezne državne pokale. Vsako leto je prizorišče v drugi državi in letos je na vrsti Avstrija z Emberger Alm-om, kjer nas je za razliko od dosedanje sezone pričakalo odlično vreme. Slovenske barve zastopamo Tomaž Eržen, Bojan Gaberšek, Dušan Orož, Tomaž Toplak, Jošt Napret, Mitja Jug, Lara Leban in moja malenkost. Tekmovanje je kar oblegano, vsega skupaj imamo 150 pilotov z veliko zvenečimi imeni v JP srenji.

gemona2 1Pri profesorju Dr. Rakovec sem hodil na predavanja Meteorologije, kjer smo med drugim obravnavali Rossbyjeve valove (pogooglite). Zelo na kratko: veter na višini (generalno zahodnik) povezuje ciklone in anticiklone v severni hemisferi, njegova pot pa riše obliko valov in odvisno od števila teh se valovi navidezno premikajo zahodno ali vzhodno. V kolikor je število pravo lahko dobimo stacionarne valove, ki povzročijo daljše obdobje stanovitnega vremena.

No predimo nazaj k padalstvu. V Gemoni se šteje grozna statistika. Od 13 zaporednih tekmovalnih dni (pred PWCjem je bil tam še British Open) so uspeli speljati vsega 3 dirke. Edina na Britisu je bila ustavljena po parih km, prvi task na PWCju je bil celo soliden dan in včeraj smo bili priča malemu čudežu, ki je bil posledica milosti tistega zgoraj.

gemona 10Zbudimo se v oblačno jutro, a manjši modrikasti odtenki na večinoma belem nebu vlivajo nekaj upanja na letenje. Na briefingu ob 9-ih je sporočijo, da obstaja manjša možnost za 2-3 urno letljivo okno. Ob 9:15 prvi kombiji že odpeljejo.
Po prihodu na start nas kratka ploha združi pod postavljenimi šotorji, kjer se po padalsko kratkočasimo s pripovedovanjem takšnih in drugačnih štorij. Vmes nam sestavijo 40 km dolgo disciplino, ki naj bi nas peljala dvakrat levo - desno po hribih vzhodno od Gemone. Po dežju posije sonce, kar sproži akcijo na startu. V petnajstih minutah smo prštimani, sledi štart in startni marker ob 12:30. Baza je na nizkih 1400 m, SLO paragliding team pa prštiman tik pod bazo za začetek dirke.

20160607 151807 1280x960Po dveh dneh »vedrenja« končno task in pravo letenje. 88,2 kilometrska disciplina nas je najprej vodila po hribih in v zadnjem delu po ravnini.
Štartni pilon odpeljem vrhunsko in zaradi carske višine nadaljujem kar direktno v greben za štartom. Marly in Tilen na silo porineta V kar po sprednjih grebenih in kot prvi obrnejo drugo obratno točko, medtem ko Jošt in Suša skupaj z glavnino grejo v minus pod štart kjer s težavo poberejo. Medtem jaz priklopim prej omenjen greben in hitro napredujem proti prvi obr. točki. Šele pri povratku srečam Jošta, ki kot prvi iz glavnine priklopi greben. Pogledam inštrument in z radostjo ugotovim, da vodim celih 6 km. Sledi mi skupina 7 ih pilotov, ki nočejo in nočejo sodelovati z mano. Tako mi ne preostane drugega kot, da inovativno letim naprej in bežim pred ostalimi. Vse to mi lepo uspeva, dokler me glavnina po cca 40 km končno le ujame. V njej zagledam Primoža in Marlyja.

Tale tekma nam je povečini čisto slučajno uletela, saj smo bili zaradi zelo pozne prijave daleč zadaj na waiting listi in praktično brez možnosti, da pridemo zraven. Ampak nekako so se zadeve odvile v pravo smer in v petek zvečer smo dobili obvestilo, da lahko pridemo (Dušan, Bojan in jaz). Tako smo v nedeljo zjutraj, po dolgem sobotnem letenju, z dobrimi vtisi prispeli v Tolmin. Tukaj smo srečali še Laro in Stojana in hitro sestavili SLO Team - ekipa lahko šteje 5 članov, za rezultat štejejo 3 najboljši.

Task1: Zaradi manjka spanca, med čakanjem na prevoz na štart, Bojan in Dušan še malo zadremata na klopci. Okoli 12ih prispemo na Kobalo, kar nekaj pilotov je že v zraku in vreme že diha.

13267996 10156911052405075 6230619671919373775 oNapoved za zadnji dan je bila nekaj več vetra popoldne, zato smo sprva hiteli s taskom. Na štartu zastavijo zanimiv task, vendar po wind dummy-u sodeč ozračje še ni ravno delalo. Ubistvo je bilo od začetka kar precej JZ vetra, tako da je bilo kar precej korekcij taska. Na koncu so nam zastavili Elapse time task z zanimivim koncem. Po odprtju štarta se je bilo sprva kar težko pobrati, spihani in šibki stebri.

Weather forecast was really good, so at the beginning I was actually thinking about going cross country, rather than participate in the race. Anyway, I had been convinced, that I should race instead. When race started, I was actually a bit behind leading group, so I had a good overall view over situation, although unintentionaly, and I had a problem, deciding what should I do because leding group had separated. Before race started, we was talkink on the takeoff, that it should (or could) be better to transit on the next ridg, climb as high as possible, touch the turn point, go bact to the same ridge and climb again.

ED16CC2F 2E96 4B54 9B49 EE60BFEEE8C7

Po včerajšnji ekskurziji na Grossglockner nas danes preseneti pokrit dan z nekaj severnega vetra. Napoved je dejansko držala, zato smo zamaknili štart v pričakovanju boljših pogojev. To se ni ravno izkazalo, saj je ob prihodu na štart pokritost še kar vztrajala. Vseeno so Nemci sestavili provizorij task, ki je bil sprva kar dvomljiv. Tip dirke je tokrat bil Elapse time. To pomeni, da imaš uro vzleta in maksimalni čas štarta. Tako se vsak pilot sam odloči, kdaj bo šel v zrak in kdaj štartal task. Zaradi pokritosti so poslali v zrak "sondo", ki je pokazala, da so pogoji presenetljivo "dobri". Kmalu pa so ponovno zamaknili štart zaradi kratkotrajnih neviht v ozadju. Po napovedi se je popoldne začelo jasniti, kar je bil znak, da se obeta taktična tekma. Zaradi čakanja na pogoje je bilo nekaj napetosti, ali task bo ali ne. Na hitro naredijo zadnje korekcije taska, povečajo določene cilindre in postavijo čas. Že med našim brifingom je bilo jasno, da so takšni tipi tekem odločilni. 

Ko se je štart odprl, kot vedno, nisem šel v zrak med prvimi. Razna "opravila", na izi. Glede vremena je bilo malo pokrito, tako, da ni vse delalo. Po štartu ne dobim stebra takoj, kar nekaj praskam okoli in postajam že počasi živčen. 15min pred odprtjem štarta v zraku sem bil še v precej slabem položaju, nakar se po tem končno poberem do baze in sem 5min pred odprtjem v zelo dobrem položaju, skupaj z Ambrožom.

Naslednji teden bo v Greifenburgu (Avstrija) potekalo Junior Challenge tekmovanje, namenjeno pilotom mlajšim od 28 let in ženskam. Primarni namen tekmovanja je, da se ljudem v praksi pokaže kako poučna in zabavna so tekmovanja v jadralnem padalstvu. Ker so v prvi vrsti vabljeni mladi piloti, ki so večinoma študentje, znaša štartnina simboličnih 20 eur za petdnevno tekmovanje v osrčju alp. Vsa prejšnja leta, je bilo tekmovanje omejeno le na nemške in avstrijske državljanje, tokrat pa smo povabljeni tudi Slovenci. V znak podpore organizatorjem za dobro idejo in v upanju na dober slovenski padalski naraščaj, oznanjamo sledeče: Najboljši slovenski tekmoval-ec/ka na Junior Challenge v Greifenburgu, bo vabljen, da se pridruži svetovno znanima in uveljvaljenima pilotoma Juriju Vidicu in Marku Novaku na Avstrijsko-Nemškem državnem prvenstvu v mestu Abtenau http://www.livetrack24.com/events/Staats16/de . Pokrili bomo stroške prevoza, poskrbeli za prosto posteljo v avtodomu, hrano in za prevoz na vzletišče. Želimo vam veliko uspeha, predvsem pa lepo vreme!
------
Photo credit: Xevi Bonet

 

Vabimo vas na drugo predavanje! Timotej Majdič in Mitja Šuštar (a.k.a. Micko Pidalc) bosta predstavila svoj jadralno-padalski dopust na južnem polu Zemlje - Avstraliji.

Predavanje o jadralno-padalskem dopustu "Made in Australia" bo na sporedu v soboto 12.03 ob 19:30 uri, v baru Hiše mladih v Ajdovščini!

"S Timom sva v Avstraliji. Zares čudna dežela! Že ko stopiš iz avijona začutiš visoko temperaturo, kar je tu normalno za ta letni čas, ne pa za dva evropejčka ki padeta iz zime v trope. Vsi se vozijo po napačni strani in sedijo na sopotnikovih sedežih. Da ne govorim o velikih zajcih, ki skačejo po dveh nogah in papigah, ki težijo že zgodaj zjutraj."

 

 

Tilen Ceglar in Jošt Napret bosta predstavila zgodbo, ki se skriva v ozadju slovenskega uspeha na svetovnem prvenstvu v hitrostnih preletih z jadralnim padalom v Kolumbiji 2015.

Kje?
V restavraciji Studio Moderna na Litostrojski 52 v Ljubljani. Brezplačno parkiranje za zapornico.

Kdaj?
V četrtek, 04.02.2016 s pričetkom ob 18:00. Pred pričetkom ste vsi vabljeni na degustacijo piva!

DSC01410 1280x719V pričakovanju krajše dirke, kot se spodobi za zadnji dan, nam vseeno določijo suvernih 98km, ki pa za razliko ne pelje po platoju temveč po južno nižjeležem terenu, kjer so ponavadi samo začenjali dirke. Vreme zgleda super, napoved je enaka kot za prejšni dan in zanohta se nam že na čakanju na štartni cilinder, kjer dvignemo na 4200m.

DSC01418 1280x719Današnja 128 km disciplina se je zaradi odmaknjenega štartnega pilona, ki je bil na drugi strani doline (oddaljena cca 13 km) začela praktično že od samega vzleta. Midva z Tilnom sva se zato že prav hitro odpravila v dolgo čakalno vrsto medtem, ko je Marly kot ponavadi športno pomagal raztegovati padala svojim tekmecem. Ta njegova uslužnost ga je kasneje stala dragocenega časa, saj je štartni pilon obrnil z 15 min zamudo.

12540980 895730107214015 6929021898871097397 nLepo jutro. Brez oblačka. Ob 10h se že naredijo prve bazice, ki pa kasneje izginejo. Letimo po plavem. Štartni pilon je cca 3km od grebena pri 3 Kingsih. Tam vsi lepo navijemo in čakamo, da bo čas za napast. Ne zdržim dolgo. Odločim se, da grem proti pilonu nad dolino. Pravilno, saj par sto metrov pred pilonom haknem 4-kico, časa pa je bilo še ravno dovolj, da navijem v plafon - štartam perfektno, sem malo spredaj in king of the sky. Končno. Tilen je malo za mano, Jurij pa je tokrat štart nekaj zagovedil.

tolucavulcanNaš lokalni vremenoslovec Hrga nam že zjutraj napove, da bomo danes imeli kraljevsko disciplino dolgo čez 100 km, saj naj bi bili vremenski pogoji najboljši do sedaj. Če že vremenar ni bog ve kaj je pa vsaj jasnoviden, saj nam elitna tekmovalna komisija določi suverenih 108 km dolgo dirko najprej proti 4700m visokem vulkanu Nevao de Toluca, ki leži vzhodno od štarta, potem 30km SZ, iz tam naj bi se vrnili nazaj skoraj do G-spota in potem cilj v Valle de Bravo. Zelo všečna displina z letenjem nad terenom, kjer se sicer ne leti prav veliko, predvsem pa je zanimiv ta vulkan, kjer se teren počasi a vztrajno dviguje in so potrebne že lepe višine, ki so primerne za hipoksijo, da ga dosežeš.

vale1Disciplina v dolžini 85 km po sistemu race to goal v vse štiri smeri neba nam je dodobra polepšala dan. Štartni pilon smo čakali pri Treh Kraljih, ki ležijo kake 8 km Z od štarta. Sprva so bile višine okoli 3300 m.n.v. Kasneje ko nas je disciplina peljala proti J, V in S pa nas je termika dvignila vse do 4000 m.n.v.

Midva z Tilnom sva štartala z glavno skupino, medtem ko je Marly hotel že na začetku pridobiti in tako čakal na začetek dirke kar na G spotu, ki je sicer bil kake 2 km dlje od pilona, vendar pa je že od začetka nudil najvišjo termiko. Žal pa se mu »timing« ni izšel tako, da je bil ob odprtju štarta nizko na grebenu famoznega G spota.

Foto: Xevi BonetV mestu, kjer se pozimi leti vsak dan se končno vreme normalizira in zbudimo se v jasno jutro. Toni nam je včeraj zbodlel, danes pa se še Marli in jaz zbudiva z težkimi glavami. Bojda razsaja neka viroza, saj je med tekmovalci kar nekaj takšnih, ki so na meji dopinga. Zahvalimo se lahko našemu reprezentčnemu kolegu Moleku za učkinkovita zdravila, ki naju spravijo v red za dirko.

16.1.2016: Včeraj je dnevno javljanje iz Valleta zaradi razburjenja in utrujenosti po prvi tekmi malo zašepalo, imamo pa danes - na žalost - zopet oooogromno časa.
Zakaj ? Sledi kratek prispevek:

PWC Superfinale Valle de Bravo: Prisiljen počitek from sloparaglidingteam on Vimeo.

 

Dodatek k prispevku: Končno prva dirka

PWC Superfinale Valle de Bravo: Prva dirka from sloparaglidingteam on Vimeo.

 

Dodatek k prispevku: Deževne piramide

PWC Superfinale Valle de Bravo: Deževne piramide from sloparaglidingteam on Vimeo.

 

Danes končno prva dirka. Po dvodnevnem zmzovanju nas je pričakalo sončno jutro. Pohitimo na štart, kjer smo pred briefingom glasovali za novo točkovalno formulo, v kateri pridejo leading točke bolj v veljavo. Podrobnosti formule ne bom razlagal, se bom pa potrudil pri 79 km disciplini.
Drama se mi je začela že na štartu, saj sem takoj, ko sem se odlepil od tal opazil velik vozel na B liniji. Desna stran padala mi praktično sploh ni letela in s težavo dvignem in se pripravim na pristanek na štart. Slednjega izvedem na posiljen način, saj sem vedel, da imam praktično samo en poskus. Prtegnil sem na tla iz kakih 6 m v prevlečenem letu, hvala bogu brez bolečih posledic. Kmalu sem zopet v zraku.

15.1.2016 - drugi tekmovalni dan

Če bi le bilo res, pa je močilo kot za stavo. Tekma je jasno odpadla, na robu depresije nas je presekala novica, da organizator vabi na izlet proti Toluci, kjer je v bližini piramidno naselje prvotnih prebivalcev Mehike -Majev. Razen Hrge, ki je imel delo, smo se vsi ostali priključili konvoju 5-ih maxi kombijev in se odpeljali. Začetni entuziazem je z vsakim prevoženim kilometrom in pridobljeno višino plahnel, saj je bilo vse bolj in bolj temačno. Po + 2 urah vožnje smo prispeli. Zopet vam bo filmček bistveno bolj nazorno prikazal vse skupaj, kot moje neumorno nakladanje.

DSC0134612.1.2016 - uradni trening

Vstanemo zopet ob 7h. Po nujnih jutranjih bioloških in prehranjevalnih opravilih se ob 9,30h zberemo pred competition officeom in organiztor nas odpelje na štart. Tamkajšnje dogajanje in letalne razmere najboljše opiše filmček, katerega lahko poženete s klikom na pod tekstom ležeči okvirček, da ne bi preveč nakladal. Vseeno naj povem, da kljub temu, da smo imeli 100% prekritost z oblaki je pravzaprav neverjetno dobro delalo.

lzs

  

 

   FS

highadventure