TANDEMSKI POLETI

Naj se uresničijo vaše sanje. Poletite v tandemu z najboljšimi piloti v Sloveniji.

"The air up there in the clouds is very pure and fine, bracing and delicious. And why shouldn't it be? - It is the same the angels breathe." ~ Mark Twain

Da bi začeli z zgodbo o letošnjem francoskem državnem prvenstvu se moramo vrniti leto nazaj na svetovni pokal v St. Andre-ju. Na tretji dirki so nas poslali severno zahodno proti Laragnu, kjer je bil cilj. Ta dirka ima v mojem spominu posebno mesto, saj sem dirko zmagal proti franconskimi hotshot-i, ampak še bolj pa sem si zapomnil, pa kakšnem norem terenu smo leteli. To je res creme de la creme teren za dirke. In tako sem si zabiču, da se sem še vrnem. Ko sem videl, da je letos francosko državno prvenstvu v Laragnu (19.8 – 25.8.2017), sem skenslal svetovni pokal in se prijavil na njihovega državca. Jošta (Napreta, kakopak) ni bilo treba veliko prositi in že sva v petek 18. sedla v bronasto puščico (fabio) in počasi odpeketala proti obljubljeni deželi.

Po včerajšnjem prekladanju na relaciji soba, headquater in trgovina, se danes zbudimo v megleno jutro. Prvi sloj oblačnosti je na višini Disentisa (cca. 1150 m.n.m). Pogled proti vzhodu kaže prve sončne žarke zgoraj. Organizator napove briefing ob 12. uri na zgornji postaji gondole. Do takrat nas oplazita še dve plohi jutranjega dežja, obdobja sončka pa se vztrajno daljšajo. Kaplja upanja raste!

Ker imamo danes že zjutraj oblačno, za čez dan so pa napovedane plohe, je bila tekma skenslana že včeraj zvečer. Zato si bom privoščil in vam pametoval v malo daljšem reportu.
Naj najprej začnem z osnovami. Na PWC Disentis sva se odpravila s Tomažem Toplak pod vodstvom norega slovenskega Rusa, Pavla Titova. Na pot smo se odpravili šele v nedeljo dopoldne, saj je bila napoved za nedeljo tako slaba, da je organizator prvi tekmovalni dan odpovedal že dva dni prej, torej v petek.

Za razliko od včeraj ponovno ostanemo v Feltrah, jutro zgleda alpsko švoh. Niska baza inverzija v dolini ampak vsaj velik baz je. Ponovno se obeta gužva na štartu z bazo na hribu za strop. Meni osebno dost sitno. Vsaj za en plus, zaradi velko baz in nizkih višin je polovica folka mal zmedena kje čakat tako, da danes za razliko v hribih ni bilo take gužve. Zanimivo je, da čakaš najvišji na enem koncu baze direkt pod oblakom ampak na štartu se ziher najde še cela kopica folka, ki je višje za drugim ovinkom in jih sploh nisi mogu videt.

Tako kot včeraj so nas danes ponovno peljali v Bassano. Razlog isti, le da se včeraj ni izšlo. Po slabi uri letenja nam je grožeči nevihtni oblak odpihnil dirko.
Danes se organizator v izogib enakemu scenariju podviza in ekspresno hitro izvede startno proceduro. Tako smo imeli odprtje štartnega pilona že ob 12:10h.
Dobre 53 km disciplina nas prvo vodi po grebenu proti Z nato pa ven nad mesto Bassano. Tretja obratna točka je postavljena cca 7 km V od Bassana, nato pa zopet mimo omenjenega mesta cca 5 km proti Z in končno proti cilju.

Po dveh zaporednih ustavljenih dirkah zopet pričakujemo podobno stabilno vreme z vročinskimi nevihtami v visokogorju. Kljub temu, sestavijo 72km dolgo dirko, večino v dolini Feltre-Belluno z obratnimi precej daleč od grebena. Tokrat gre malo višje in že nad štartom tazgodnji poberemo na 2200m, potem pa se zapodimo na hribe zadaj kjer z malo mučenja splezamo na tavisoke baze cca 2800m. Razgledi so kakopak fantastični.

Pozdravljeni, danes sem pa končno jaz na vrsti za pisanje reporta. Pri nas velja neko tiho pravilo, da report napiše tisti, ki je bil na dnevni dirki najboljši.
No, v mojem primeru pa temu ni tako! Prišel sem na vrsto iz preprostega razloga, ker so vsi moji kamarati ( z izjemo Tilna, ki se je uprl ) že opravili nam neprijetno opravilo.
Po včerajšnji neposrečeni dirki je sledila tudi današnja. Skupni imenovalec obeh je ta, da smo pri obeh bežali dol zaradi dežja!

Danes se odločijo za task v Feltrah.
Na štartu je dobro vzdušje, organizator se res trudi naredit dober event. Za enkrat mu uspeva.
Zastavijo nam task dolžine malo manj kot 100 km in prvo obratno malo naprej od Beluna. Do tja je potekalo vse dokaj normalno, če odštejemo bolečine v nogah ... tiščali smo na polno. Na markerju sicer malo zaglumim, predvsem zaradi baze in enormne zmede v zraku z več kot 100 piloti na kupu in v, ob, nad, po bazah. #@¥€%&

19665182 1369142989872722 1141186996765067015 n

Na trening dnevu smo dobro spoznali dolino Feltre. Kljub temu, da nisem imel namena odletet trening taska sva z Tilnom zaključila task na drugem in četrtem mestu. Jurij in Orož sta šla pred tem pristat v cilj. Lep dan lepo letenje vendar sem se spraševal ali to pomeni, da imamo prekletstvo trening dneva. Naslednji dan že gremo v Bassano zaradi napovedanega razvoja oblakov in neviht. Zjutraj dan zgleda borno razvije se pa v mega bomba pogoje, ki omogočajo letenje po hribih in ravnini. Nastavili so nam 78km dolgo nalogo s kombinacijo hribovskega in ravninskega letenja. Pogoji so nam omogočali hitro letenje med nalogo smo Tilen, Jurij, Orož in jaz neprestano leteli v ospredju ter zaključili vhunsko z ekipno zmago današnjega dne.

image 5Pa sem dočakal svoj prvi PWC. Glede na to, da sem rekel, ko sem začel leta 2013 ponovno leteti z jadralnimi padali (pred tem 11 let letenja in dirkanja z jadralnimi letali), da me tekmovalno letenje s padali ne zanima, je to kar velik kos zarečenega kruha. V bistvu me je mikalo, ampak nikoli se nisem videl, da bi lahko letel, bog ne daj pa celo dirkal s temi žiletkami. No kakorkoli, po vzpodbudnih besedah naših fantov iz reprezentance, sem lani le preizkusil Enzo2 in se odločil da bom na njem tudi ostal. Tako sem potem lani začel zbirati kvalifikacijske črke za PWC - v upanju da se letos udeležim kakšnega PWC-ja. No, to mi je tudi uspelo in tako sem zadnjega pol leta preživel v fitnesu in na dieti, ter tako pridobil potrebno koncidijo in obenem shujšal 25kg. No, pa gremo v Srbijo!

Po enodnevnem vedrenju se zbudimo v jutro, ki ni kazalo preveč obetavnega vremena.
Veliko pilotov je že zapustilo prizorišče tradicionalnega 20. Schmitten pokala mi pa kot pravi profesionalci vztrajamo do konca!
Nastavljeni 47 km dolg task sprva obuja nejeverne poglede vendar pa se kasneje vreme nekoliko popravi. Zaradi grozečega popoldanskega dežja nam organizator nameni samo 40 min po biefingu za pripravo opreme in vzlet.

Vsi slovenski piloti štartni pilon opravimo z odliko in sledi nizko pobiranje. Tu midva z Tilnom dominirava in lepo dvigniva do baze. S seboj pripeljeva Tomasa Brandlechnerja, ki leti na Poison-u (Skywalk) in nama zvesto sledi. Priklopimo visoki greben (cca.2200) in z veseljem opazujemo kako se ostala klapa nizko vlači po podnu in obupno išče odrešujoče dviganje. Pičiva proti prvi obratni točki in pustiva daleč za sabo prej omenjenega avstrijca.

Zdravo, mi smo spet v Jurijevem kemperju in jaz spet pišem report. Vi pa spet berete, kar je super in upam da bo še kdaj tko. Gremo na stvar, trenutno smo v Piesendorfu zraven enega fuzbal placa. Piesendorf je vasica pri Zell am See, nad nami pa se bohoti na južni strani Kaprun in na severni strani Schmitten. Lepi kraji, moram rečt.Tu smo zarad tekme kakopak, in sicer je na sporedu Schmitten Pokal oziroma avstrijsko državno prvenstvo. Zasedba je kvalitetna, teren je hud, traja 4 dni in to je že dovolj razlogov, da je prepričalo Jurija (prvega pilota sveta), Jošta (najbolj slavnega pilota sveta), Mitjo (najbolj pametnega pilota sveta) in mene (navadni fizični radnik) za udeležbo na tekmovanju. Vremenska napoved ni (bila) najbolj svetla ampak to je pač paragliding. Vreme je za vse nas kle enak in to je to.

16298655 1362171937138443 5210878000580541622 nKonec je! Medtem ko cela Slovenija vpisuje svoje otroke v rokometne klube, smo mi veseli da smo dočakali konec rekordnega superfinala svetovnega pokala. Tokrat smo prvič v zgodovini (od kar je SF format) 100% finale - 10/10 odletenih tekem. In to je res vzdržljivostna dirka, bolj kot si kdo misli. No pa pojdimo skozi še čez zadnji dan, ki je postregel z izredno zanimivim letenjem.

16143791 1728886264107547 4504004470861503458 oZopet sem jst na vrsti za pisanje reporta in lahko mi verjamete, da se ga že vsi otepamo. Deveta zaporedna dirka ( minus 1 Rest day) že pošteno pušča posledice na vseh tekmovalcih. Tako brez volje in energije pa ne pomnim, da bi se odpravil v zrak. 95 km, zopet z vetrom in potem 20 km proti vetru in spet 20 km z vetrom in 15 km ciljni dolet zopet proti vetru, to je kratka predstavitev današnje discipline. Kot rečeno, v zrak se poženem med zadnjimi saj mi čakanje v zraku na odprtje štartnega pilona že dodobra preseda.

16265700 1191835534270136 5926876062934683780 nPonovno so nam nastavili cik cak nalogo z vetrom dolgo 104km. Dan je zgledal precej bolj suh kar je bilo fajn. Se ni bilo potrebno ves čas izogibat bazam na štartnem pilonu in med tem gledat kako se folk vozi po oblakih. Na štartu smo vsi od ekipe visoko in v ospredju tako tudi nadaljujemo do nekje polovice tekme nakar je bil leg naravnost v veter in izven faze termike.

Kot pri vsakem resnem športu in treniranju je počitek ravno toliko pomemben kot intenzivna vadba, zato je treba izkoristiti rest day za to, kar je namenjen. In smo ga, tako za telesno regeneracijo kot mentalni oddih. Še superstar Aaron Durogati, ki sicer vsak dan trenira za X-Alps je priznal, da je včerajšni dan bolj ali manj preležal. Torej slovenska ekipa je tako napredna kot profesionalni atleti z biki na kapah. Vsega luštnega je enkrat konec in danes smo za kazen dobil i 117km dolgo disciplino, ki je bila cik-cak usmerjena proti jugu (za ogled taska klikni tule).

16142594 1186555021464854 7467097174747880268 nKončno Rest-day in zato manjša zamuda pri današnjem/včerajšnjem reportu. Včerajšnji 92,6 km task je bil pravi obliž na rane vseh tistih pilotov, ki so do sedaj trpeli v šibkih pogojih! Že na štartu nam je bilo jasno, da bo šlo vse skupaj veliko hitreje.

16142552 10154775549541826 5802096535933074737 nNebo in pokrajina je danes že z vzletišča bila videti bolj pokrita a količina baz in njihova oblika mi je delovala, da bo termika ok. Pripravili so nam 94km dolgo nalogo katero malo bolje naštudiram kot včeraj, ko nisem vedel, da je Ibituruna že cilj. Kot ponavadi se čim prej spokam v luft saj si res ne želim težav na štartu, ko bo začel veter crkovat ali pa obračat. Brez težav me katapultira pod bazo in tam čakam.

16145379 1185493431571013 612773611 oDanašnja 4 zaporedna dirka in hkrati najdaljša na tem tekmovanju nas je vodila sprva proti J nato proti V in z ciljnim cilindrom pod znamenito Ibituruno.101,2 km sva z Tilnom štartala nebeško. Skupaj s še nekaterimi smo navili nad Ibituruno cca 400m ob bazi. Ko se nam je čas iztekel in smo se pognali v špuro sva šele opazila, da smo tudi nad ostalimi piloti bili tistih 400m.

P3410102Nov dan, nove prigode. Kot sem že včeraj omenil se nam z vsakim dnevom vreme izboljšava, no ampak od danes naprej pa čist zares... No tudi organizatorju se malce kolca, pa nam je razložil da konvergenčna cona iz amazonke poriva nad nas vlažn zrak, ki je glavni krivec za pocarsko vreme. Kljub temu, da na štartu zgleda bolj bogo, nam postavijo zanimivo 85 km dirko z velikimi cilindri, kar pušča več prostora za lastni doprinos k reševanju naloge (za ogled klikni tule). Prva zanimiva stvar je bil štartni cilinder.

brazil 12Današnji report se bo bral v treh dejanjih. Poleg samega dnevnega borbanja na kvazi ravnicah Minas Gerais province je ena izmed glavnih tem tudi debata o naših najnovejših igračah, zaradi katerih se serverji, ki gostijo forume in ostala socialna omrežja, pregrevajo. No pa začnimo lepo po vrsti.

16003120 1206047602835912 3065682354718368391 nPo včerajšnjem trening dnevu sem bil kar dobre volje. Načeloma nikoli ne letim trening taskov vendar je bil včerajšnji zanimiv z več pogledov. Počutil sem se nekoliko neuletenega, task so zastavili kratek, poleg tega pa je vse zanimalo kakšno je stanje z novimi padali. Izkazalo se je, da med novim Zenotom in Enzotom ni neke razlike razen za pilota pod padalom, kjer Enzta izkušenim rokam, Zeno lahko povzroča nekoliko nelagodja pri iskanju in izkoriščanju vzgornikov. Zavije fajn baje pa manjka energije za Enzo search občutek. Gini se mi na trening dnevu niso zdeli nič posebnega, pobirajo približno enako Aarona sem celo fajn nažgal v stebru, glajd se je zdel podoben. Brzine pa še nismo videli.

Kot po navadi smo se zopet odpravili v tople kraje – Brazilija. Razlog – PWC Superfinale seveda! Ekipa: Toni, Stenč, Primož,Tilč in jaz.

Sicer ugodna cena pri Swiss Air u, nam je poenostavila odločitev. Samo kaj ko nam nobeden ni povedal, da si med 12h letom preko Atlantika ne bomo mogli privoščiti niti piksne piva. Alkohol na letalih omenjene družbe je dostopno samo po solarnem sistemu – » pare na sunce«! Seveda pa so cene švicarske saj na avionu švicarske letalske družbe veljajo švicarska pravila in zakoni.

PWCaIz Francije smo se vrnili že pred štirimi dnevi in marsikdo je že pozabil da smo sploh bili tam pa tudi mi smo že vsak v svojem svetu. Ampak meni ne da miru in iščem nek zaključek, saj so mi zaključene reči lepše. Tokrat smo bili malce nejevolni glede pisanja reportov kljub temu da smo imeli dovolj časa, ampak poskusimo sedaj zaključiti svetovni pokal v Franciji in nasploh letošnjo sezono…

photo by Marko HrgetičNajprej smo vam dolžni opravičilo za zamudo, a včasih je tudi ta opravičljiva. Običajno čast za pisanje reporta pripada dnevnemu zmagovalcu teama, torej bi tokrat pripadla legendi Marliju. A je Maarli le to zavrnil z obrazložitvijo, da ne more napisati nič dobrega. Vsi prisotni smo ga z lahkoto razumeli. V naslednjih vrsticah pa o razlogih.

Četrto tekmovanje za letošnji svetovni pokal se vrača v slavni Saint Andre Les Alpes, ki nazadnje gostil tekmovanje najvišjega ranga leta 2012 kot evropsko prvenstvo. Od 4. do 10. septembra se za podium borimo: Marko Novak aka Marli oziroma Legenda legend, Jošt Napret, Tilen Ceglar, Bojan Gaberšek, Dušan Orož in Jože Molek aka Zef Malecki. Spremljevalno osebje nam je tokrat ponudila deželna pokrajina Koroška s Živo in Valerijo. Kot našega smo tudi vzeli Marko Hrgetiča sicer hrvaških, čeških in mehičanskih korenin in komarata Pavla Titova iz majke Rusije.

Desetdnevna norišnica po Makedonskem mestecu Kruševo in njegovi okolici je končana. Uspešno smo zaključili še 14. Evropsko Prvenstvo v preletih z jadralnimi padali – slovenska reprezentanca tokrat sicer s kar precej smole.

 

 

 

 

No po včerajšnjem počitku in nabiranju novih moči, smo spet na štartu. Danes vse poteka malo hitreje, vremenska napoved pravi da bodo popoldne nevihte. V inštrumente vnesemo dobrih 70km dolgo etapo in gremo.

Še par dni nas loči do zaključka prvenstva in zaenkrat vstaja še vse odprto le prva mesta v overall in ekipni razvrstitvi sta bolj ali manj oddana francozom. Na osmi dan tekmovanja nam napovedo povprečno dobro vreme in zanimivo 97km dolgo disciplino, ki sega od skrajne severne do južne točke pelagonijske doline. Za razliko imamo zahodne vetrove, zato se po štartu direktno odpeljemo na vzhodno stran doline, potem severno skoraj do hribovja okoli Solunske glave in nato preko celotne doline do grško-makedonske meje.

Kot že praktično ves teden se zbudimo v popolnoma jasno jutro. Naš team leader Mitja nas pridno razvaja, saj se udeležuje jutranjih sestankov (briefingov), tako da lahko spimo dlje kot običajno na tekmovanjih. Naš dan v Kruševem se začne okoli 9-te ure z zajtrkom, nato pa se ob pol enajstih odpravimo na start. 

Peti dan. Task 5. Peto dejanje štirinajstega FAI evropskega prvenstva v hitrostnih preletih za jadralnim padalom. Vreme je napovedano kot (še) nekoliko bolj stabilno. 86.2 km (Oudie) dolga disciplina nas zopet vodi na skrajni sever Pelagonijske doline. Nato pa po vzhodni strani, mimo ene obratne točke, vse do rekreativnega letališča pri Bitoli. 

Po 4 dneh in 3 dirkah smo že skoraj na polovici evropskega prvenstva, zato se lahko začnemo počasi pogovarjati o favoritih. Po včerajšnem uspešnem dnevu smo Slovenci splezali na tretje mestu, zimzeleni Jurij pa na 6. skupno mesto. Tekmovanje je sicer še zelo dolgo, ampak smo na dobri poti.

Torej, po včerajšnjem slabem vremenu se zbudimo v jasno in mrzlo jutro. Takoj nam je bilo seveda jasno, da bomo danes leteli. In res, tekmovalna komisija nam sestavi skoraj 90 kilometrsko disciplino, ki se vije cikcak po dolini proti Grški meji.

Zjutraj na zajtrku smo imeli debato o včerajšnjem dnevu in kako težko letenje je bilo. Predno gremo spet vsak v svojo kamro pravi Gvido: „Sej dons pa bo, to je tko kot Rocky ko ga pretepejo in se potem razjezi.“ 
Drugo disciplino nam glede na predvidene nevihtne razmere nastavijo na 77 km optimizirane razdalje. Na štartu piha Z-JZ tako, da se moramo prestaviti na rezervno vzletišče nekoliko višje. Mitja nas pelje na zgornje vzletišče in pomaga na štartu kar je v trenutkih, ko se mudi zares neprecenljivo. Na štartu vlada pravi kaos! Za pristop na vzletišče pa vrsta kot v banki, kot na dan pokojnin. Štartna pilona sta bila do sedaj oba preprosto epska. Vozimo se med bazami naslanjamo na maxi kumuluse. Res lepi razgledi.

No, pa smo dočakali prvi dan Evropskega prvenstva. Vsi polni energije (no, razen Jurija in Lare, ki imata nekaj želodčnih težav) se prebudimo v jasno jutro. Hiter zajtrk in že smo na štartu kjer pripravimo opremo in čakamo na prvi brifing. Za prvi dan nam naložijo 90 km dolgo disciplino najprej proti severu nato nazaj na jug proti Grčiji in tradicionalen pristanek na zapuščenem športnem letališču pri mestu Prilep.

Evropsko prvenstno v preletih z jadralnimi padali 2016 se je z današnjim dnem tudi uradno pričelo. Za nami je že prvi dan namenjen spoznavanju terena in lokalnih vremenskih razmer, tako imenovan trening dan, ki pa seveda ni minil brez zapletov.

Kot vsako jutro se ob devetih nabašemo v avtobus in se odpeljemo na štart. Še preden sem dobro prišla do sape po vsakodnevnem pohodu, smo že morali na brifing. Sestavili so 52 kilometrski task, zaradi napovedanih popoldanskih neviht pa je bil štart v zraku že ob 11.30 in konec ob 14.00. Baza je bila nižja kot prejšnje dni, zato smo bili med čakanjem na začetek z glavo v oblakih. Najprej smo šli levo po grebenu in ven nad dolino. Medtem ko sem nabirala višino za ta podvig, saj se je tukaj s podna težko pobrat, sem pod sabo zagledala prvo skupino, ki se je z obratne točke vračala zelo nizka.

Po včerajšnjih carskih 160 kilometrih, smo ob devetih že v avtobusu na poti na štart. Avtobus z prikolico ni najhitrejši, tako, da nam pot s hojo zadnji kilometer vzame eno uro. Zadeve se hitro odvijajo. Postavijo 106 kilometersko disciplino. Najprej proti vzhodu, nato do Lienza, nazaj v dolino proti Molltalu in zaključek hitrostnega dela pred jezerom Weisensee. Pot do prve obratne je ponujala dve varjanti. Direktno krajšo ali daljšo ampak mogoče bolj sigurno. Za zadnjo sem se odločil edini izmed vseh tekmovalcev :).

140 pilotov – Avstrija, Nemčija, Italija in Slovenija
Task 1 – 163,5 km – 5:15 min – 32 km/h povprečna hitrost
Alpen Cup je novorojenček v jadralski tekmovalni sceni z začetki v letu 2015 ali 2014, nisem prepričan. Ideja pa je taka, da združuje 4 alpske države, to so Avstrija, Italija, Nemčjia in naša ljuba Slovenija v smislu ta tekma šteje tudi za posamezne državne pokale. Vsako leto je prizorišče v drugi državi in letos je na vrsti Avstrija z Emberger Alm-om, kjer nas je za razliko od dosedanje sezone pričakalo odlično vreme. Slovenske barve zastopamo Tomaž Eržen, Bojan Gaberšek, Dušan Orož, Tomaž Toplak, Jošt Napret, Mitja Jug, Lara Leban in moja malenkost. Tekmovanje je kar oblegano, vsega skupaj imamo 150 pilotov z veliko zvenečimi imeni v JP srenji.

gemona2 1Pri profesorju Dr. Rakovec sem hodil na predavanja Meteorologije, kjer smo med drugim obravnavali Rossbyjeve valove (pogooglite). Zelo na kratko: veter na višini (generalno zahodnik) povezuje ciklone in anticiklone v severni hemisferi, njegova pot pa riše obliko valov in odvisno od števila teh se valovi navidezno premikajo zahodno ali vzhodno. V kolikor je število pravo lahko dobimo stacionarne valove, ki povzročijo daljše obdobje stanovitnega vremena.

No predimo nazaj k padalstvu. V Gemoni se šteje grozna statistika. Od 13 zaporednih tekmovalnih dni (pred PWCjem je bil tam še British Open) so uspeli speljati vsega 3 dirke. Edina na Britisu je bila ustavljena po parih km, prvi task na PWCju je bil celo soliden dan in včeraj smo bili priča malemu čudežu, ki je bil posledica milosti tistega zgoraj.

gemona 10Zbudimo se v oblačno jutro, a manjši modrikasti odtenki na večinoma belem nebu vlivajo nekaj upanja na letenje. Na briefingu ob 9-ih je sporočijo, da obstaja manjša možnost za 2-3 urno letljivo okno. Ob 9:15 prvi kombiji že odpeljejo.
Po prihodu na start nas kratka ploha združi pod postavljenimi šotorji, kjer se po padalsko kratkočasimo s pripovedovanjem takšnih in drugačnih štorij. Vmes nam sestavijo 40 km dolgo disciplino, ki naj bi nas peljala dvakrat levo - desno po hribih vzhodno od Gemone. Po dežju posije sonce, kar sproži akcijo na startu. V petnajstih minutah smo prštimani, sledi štart in startni marker ob 12:30. Baza je na nizkih 1400 m, SLO paragliding team pa prštiman tik pod bazo za začetek dirke.

20160607 151807 1280x960Po dveh dneh »vedrenja« končno task in pravo letenje. 88,2 kilometrska disciplina nas je najprej vodila po hribih in v zadnjem delu po ravnini.
Štartni pilon odpeljem vrhunsko in zaradi carske višine nadaljujem kar direktno v greben za štartom. Marly in Tilen na silo porineta V kar po sprednjih grebenih in kot prvi obrnejo drugo obratno točko, medtem ko Jošt in Suša skupaj z glavnino grejo v minus pod štart kjer s težavo poberejo. Medtem jaz priklopim prej omenjen greben in hitro napredujem proti prvi obr. točki. Šele pri povratku srečam Jošta, ki kot prvi iz glavnine priklopi greben. Pogledam inštrument in z radostjo ugotovim, da vodim celih 6 km. Sledi mi skupina 7 ih pilotov, ki nočejo in nočejo sodelovati z mano. Tako mi ne preostane drugega kot, da inovativno letim naprej in bežim pred ostalimi. Vse to mi lepo uspeva, dokler me glavnina po cca 40 km končno le ujame. V njej zagledam Primoža in Marlyja.

Tale tekma nam je povečini čisto slučajno uletela, saj smo bili zaradi zelo pozne prijave daleč zadaj na waiting listi in praktično brez možnosti, da pridemo zraven. Ampak nekako so se zadeve odvile v pravo smer in v petek zvečer smo dobili obvestilo, da lahko pridemo (Dušan, Bojan in jaz). Tako smo v nedeljo zjutraj, po dolgem sobotnem letenju, z dobrimi vtisi prispeli v Tolmin. Tukaj smo srečali še Laro in Stojana in hitro sestavili SLO Team - ekipa lahko šteje 5 članov, za rezultat štejejo 3 najboljši.

Task1: Zaradi manjka spanca, med čakanjem na prevoz na štart, Bojan in Dušan še malo zadremata na klopci. Okoli 12ih prispemo na Kobalo, kar nekaj pilotov je že v zraku in vreme že diha.

13267996 10156911052405075 6230619671919373775 oNapoved za zadnji dan je bila nekaj več vetra popoldne, zato smo sprva hiteli s taskom. Na štartu zastavijo zanimiv task, vendar po wind dummy-u sodeč ozračje še ni ravno delalo. Ubistvo je bilo od začetka kar precej JZ vetra, tako da je bilo kar precej korekcij taska. Na koncu so nam zastavili Elapse time task z zanimivim koncem. Po odprtju štarta se je bilo sprva kar težko pobrati, spihani in šibki stebri.

Weather forecast was really good, so at the beginning I was actually thinking about going cross country, rather than participate in the race. Anyway, I had been convinced, that I should race instead. When race started, I was actually a bit behind leading group, so I had a good overall view over situation, although unintentionaly, and I had a problem, deciding what should I do because leding group had separated. Before race started, we was talkink on the takeoff, that it should (or could) be better to transit on the next ridg, climb as high as possible, touch the turn point, go bact to the same ridge and climb again.

ED16CC2F 2E96 4B54 9B49 EE60BFEEE8C7

Po včerajšnji ekskurziji na Grossglockner nas danes preseneti pokrit dan z nekaj severnega vetra. Napoved je dejansko držala, zato smo zamaknili štart v pričakovanju boljših pogojev. To se ni ravno izkazalo, saj je ob prihodu na štart pokritost še kar vztrajala. Vseeno so Nemci sestavili provizorij task, ki je bil sprva kar dvomljiv. Tip dirke je tokrat bil Elapse time. To pomeni, da imaš uro vzleta in maksimalni čas štarta. Tako se vsak pilot sam odloči, kdaj bo šel v zrak in kdaj štartal task. Zaradi pokritosti so poslali v zrak "sondo", ki je pokazala, da so pogoji presenetljivo "dobri". Kmalu pa so ponovno zamaknili štart zaradi kratkotrajnih neviht v ozadju. Po napovedi se je popoldne začelo jasniti, kar je bil znak, da se obeta taktična tekma. Zaradi čakanja na pogoje je bilo nekaj napetosti, ali task bo ali ne. Na hitro naredijo zadnje korekcije taska, povečajo določene cilindre in postavijo čas. Že med našim brifingom je bilo jasno, da so takšni tipi tekem odločilni. 

Ko se je štart odprl, kot vedno, nisem šel v zrak med prvimi. Razna "opravila", na izi. Glede vremena je bilo malo pokrito, tako, da ni vse delalo. Po štartu ne dobim stebra takoj, kar nekaj praskam okoli in postajam že počasi živčen. 15min pred odprtjem štarta v zraku sem bil še v precej slabem položaju, nakar se po tem končno poberem do baze in sem 5min pred odprtjem v zelo dobrem položaju, skupaj z Ambrožom.

Naslednji teden bo v Greifenburgu (Avstrija) potekalo Junior Challenge tekmovanje, namenjeno pilotom mlajšim od 28 let in ženskam. Primarni namen tekmovanja je, da se ljudem v praksi pokaže kako poučna in zabavna so tekmovanja v jadralnem padalstvu. Ker so v prvi vrsti vabljeni mladi piloti, ki so večinoma študentje, znaša štartnina simboličnih 20 eur za petdnevno tekmovanje v osrčju alp. Vsa prejšnja leta, je bilo tekmovanje omejeno le na nemške in avstrijske državljanje, tokrat pa smo povabljeni tudi Slovenci. V znak podpore organizatorjem za dobro idejo in v upanju na dober slovenski padalski naraščaj, oznanjamo sledeče: Najboljši slovenski tekmoval-ec/ka na Junior Challenge v Greifenburgu, bo vabljen, da se pridruži svetovno znanima in uveljvaljenima pilotoma Juriju Vidicu in Marku Novaku na Avstrijsko-Nemškem državnem prvenstvu v mestu Abtenau http://www.livetrack24.com/events/Staats16/de . Pokrili bomo stroške prevoza, poskrbeli za prosto posteljo v avtodomu, hrano in za prevoz na vzletišče. Želimo vam veliko uspeha, predvsem pa lepo vreme!
------
Photo credit: Xevi Bonet

 

Vabimo vas na drugo predavanje! Timotej Majdič in Mitja Šuštar (a.k.a. Micko Pidalc) bosta predstavila svoj jadralno-padalski dopust na južnem polu Zemlje - Avstraliji.

Predavanje o jadralno-padalskem dopustu "Made in Australia" bo na sporedu v soboto 12.03 ob 19:30 uri, v baru Hiše mladih v Ajdovščini!

"S Timom sva v Avstraliji. Zares čudna dežela! Že ko stopiš iz avijona začutiš visoko temperaturo, kar je tu normalno za ta letni čas, ne pa za dva evropejčka ki padeta iz zime v trope. Vsi se vozijo po napačni strani in sedijo na sopotnikovih sedežih. Da ne govorim o velikih zajcih, ki skačejo po dveh nogah in papigah, ki težijo že zgodaj zjutraj."

 

 

Tilen Ceglar in Jošt Napret bosta predstavila zgodbo, ki se skriva v ozadju slovenskega uspeha na svetovnem prvenstvu v hitrostnih preletih z jadralnim padalom v Kolumbiji 2015.

Kje?
V restavraciji Studio Moderna na Litostrojski 52 v Ljubljani. Brezplačno parkiranje za zapornico.

Kdaj?
V četrtek, 04.02.2016 s pričetkom ob 18:00. Pred pričetkom ste vsi vabljeni na degustacijo piva!

DSC01410 1280x719V pričakovanju krajše dirke, kot se spodobi za zadnji dan, nam vseeno določijo suvernih 98km, ki pa za razliko ne pelje po platoju temveč po južno nižjeležem terenu, kjer so ponavadi samo začenjali dirke. Vreme zgleda super, napoved je enaka kot za prejšni dan in zanohta se nam že na čakanju na štartni cilinder, kjer dvignemo na 4200m.

lzs

  

 

   FS

highadventure