TANDEMSKI POLETI

Naj se uresničijo vaše sanje. Poletite v tandemu z najboljšimi piloti v Sloveniji.

"The air up there in the clouds is very pure and fine, bracing and delicious. And why shouldn't it be? - It is the same the angels breathe." ~ Mark Twain

Evo nas, končno se javljamo iz Avstralije. V upanju, da bomo deležni kakega kvalitetnega reporta od naših kolegov padalcev, ki ravnokar mešajo zrak v Kolumbiji, smo gentlemensko prepustili naš medijski prostor njim.


No, sedaj se bo počasi začelo dogajati tudi pri nas. Po 24 urnem letu z radodarnimi in zelo kvalitetnimi Emirates – i smo naposled le prispeli na Sydneysko letališče. Že pri prvem obisku WC ja, ti na ozkem hodniku pri srečevanju - izogibanju ljudi na način cikcak, da vedeti, da v tej deželi velja drugačno pravilo - levo


Sledilo je težko obdobje privajanja na veliko stvari kot so:
Jetlag , levo pravilo na cesti, kar v kombinaciji z našim velikim in okornim avtodomom predstavlja poseben podvig, močno sonce, posebne navade pri nakupovanju alkoholnih pijač, električnih vtikačev, ki nikakor ne nafilajo do konca vseh naših instrumentov, zasoljenih cen, itd.


V planu poti smo imeli, da pred obiskom prvega letošnjega PWC tekmovanja v Bright u prekruzamo še nekaj Avstralije. Tako se prvi dan odpeljemo na lokalni sydneyski start, ki je visok komaj kakih 100m nad morjem in kjer z lahkoto jadraš celi dan. Seveda smo se po eni uri letenja slednjega že dodobra naveličali in kmalu po tem smo se že znašli v bližnjem lokalu. Za obisk le tega smo morali na recepciji pokazati vozniško dovoljenje, podpisati nekaj izjav in se začasno včlaniti v njihov klub. Šele po vsem tem smo si lahko privoščili hladno pivo. Ne vem ali nas je opeklo na startu ali pa v tem lokalu, vendar zvečer smo že “žareli” kot pravi evropejci!


Sledilo je potovanje proti S. Ustavili smo se v mestecu Nelsons Bay, ki je kakih 150 km oddaljeno od Sydneya. Tam smo tudi – tik ob morju - prespali. Zbudilo nas je dretje velikih papig, ki jih je tu kot vrabcev pri nas. Po jutranjem kopanju v pacifiku se nato odpravimo v notranjost Avstralije. Na okoli 1500 km poti smo videli res veliko, predvsem pa spoznali kako gromozanska prostranstva valovite Avstralije dejansko izgledajo.


Že prvi dan poti nam je zbolel Marko, ki je očitno prinesel virozo še od doma. Tako se je avtodom spremenil kar v ambulantno vozilo, saj je revež kar tri dni - celotno pot do Brighta dni preležal z visoko vročino in mrzlico.


Včeraj smo naposled le prispeli v Bright, kjer smo najprej obiskali zdravnika. Hitro so našega Markota procesuirali in mu predpisali zdravila, ki so mu pomagala še isti dan. Pri tem so mu napisali račun v vrednosti slabih 100 AUD, kar znaša cca. 60 naših EUR. Ko takole primerjaš naše zdravstvo s tem tu potem šele vidiš kako u k….u je!


Marko se je danes zbudil kot prerojen!
Toliko, ….

Povezave:

PWCA

PWC Bright

report 1 20180211 213046

lzs

  

 

   FS

highadventure