TANDEMSKI POLETI

Naj se uresničijo vaše sanje. Poletite v tandemu z najboljšimi piloti v Sloveniji.

"The air up there in the clouds is very pure and fine, bracing and delicious. And why shouldn't it be? - It is the same the angels breathe." ~ Mark Twain

Copyright DHVKriza je. Letos je kriza. Najprej odpade Winter Cup v februarju, potem odpade Montegrappa za velikonočne. Snega je ko boga in pomlad pride v naše kraje šele konec aprila. Taka je kriza, da se Jošt, Jurij, Primož in moja malenkost odpravimo k nemcem na bavarsko na Bawu Open. Te isti nemci hodijo k nam na tekme in obozujejo Lijak in Kobalo. Zato nam vsi govorijo: vidite kako je, ko se mi k vam vozimo 6+ ur!

Ampak da ne bo pomote, ne gre za krneko tekmo. BaWu ima tradicijo. In konkurence je dobra. Za letos bi si upal trditi, da je ena boljših spomladanskih tekem.

Preidimo k bistvu. Kar smo od doma uspeli vidit za vreme je to, da bo tri dni sonce. Naša logika je, da smo aprila in če je sonce je vreme dobr. Zato smo kar malo šokirani, ko nam lokalci pravijo da za prvo tekmo, v petek, vreme ni najboljše, saj je močna inverzija. Še večji šok je to, da štartamo na severni strani orng hribov in potem dirko naredijo proti ravnini na neki šmarni gori. Sam bi reku, da če je inverzija bo v hribih bolš. Kakorkoli, prva dirka je bila dolga mizernih 37 km in večina tekmovalcev je scurilo po parih km. Od slovenske ekipe sem edini, ki preživi prvo selekcijo, vendar ne za dolgo. Privleče se neka komprena in kakih 10 km pred ciljem čmoknem še jaz in par mandelcev, ki smo bili vodilni za kar nekaj km. Druga grupa za nami uživa več sonca in ob lokalnih trikih uspe cca desetim pridit v cilj. Slovenčki zvečer pijemo per (razen Jurija, ki hujša in ne uživa ogljikovih hidratov) s cmokom v grlu. Za tolažbo gremo na bazen, kjer iz jacuzzija občudujemo čudovito panoramo zasneženih hribov.

V soboto za naše oči vreme zgleda nič kaj drugače. Ampak že sam task pravi drugače. Solidnih 60 km tudi precej stran iz te šmarne gore. Na štartu pa katarza. Počasi a vztrajno uspemo splezati v lee side-u toliko, da se lahko vržemo na južno stran Breitenberga in tam rokne nad inverzijo na 2700m. Hudo, razgled proti jugu je nor, in najbolša stvar je da nič ne zebe. Celotna naša ekipa štarta odlično in v prvi vrsti. Po štartnem pilonu se zapodimo proti nasledni obratni in ko jo naredimo se čudno gledamo zakaj so vsi ostali toliko zaostali. Panika, nekdo je naredil napako na tasku in mi smo gladko samo skopirali disciplino. Idioti. Treba je nazaj v minus in ta popravek naš košta hudo pozicije, višine in  leading pointov. Ni druge kot da odpremo lov na vodilne. Sam sem se počutil, kot da sem se strgal iz ketne in sem se zapodil kot mlad bobr v maline. Šmarna gora precej razmetava ampak z Enzotom ne popuščava. Jurij in Primož sta malo za mano in skupaj topimo zaostale kilometre. Nekje na dobri polovici sem priključil vodilne in za konec sledi povratek na šmarno goro (mimogrede, ta je zraven pristanka in cilja). Tam nas priključita še Jurij in Primož. Znajdem se v dobri poziciji in se odločim, da grem na zmago zato porinem v cilj malce riskatno (ampak objektivno nič posebnega). Izberem precej slabo linijo, saj me močno požira, medtem ko ostali vlečejo linijo bolj vzhodno in jih stalno dviguje. Zadnje upanje je mestece Pfronten, kjer je v petek super delalo, ampak me tam z fineso 5 zabije 1,2 km pred črto. Jeba. Primzy je bil drugi po času, Jurij tik za njim. Škoda za leading točke. Zvečer spet bazen in steak, ki so ga napol častili organizatorji. Slava jim!

6 mbar je bila glavna fraza v današnjem jutru. Tolikšna je bila razlika med zračnim pritiskom pri nas in na drugi strani hribov. Baje kritično za neugoden fen. Zato se male požuri in smo v zraku že okoli 11 ure. Štart je ob 12ih in spet mamo cikcak po šmarni gori plus raztegnen zaključek od sobote. To nabere 30 zimskoligaških km. Kljub inverziji dobro dela in posebnega vetra ni čutiti. Na tako kratki tekmi je ključnega pomena štart, kjer smo spet dobro naštimami. Z Jurijem napadeva maksimalno, Primož pa gre mal svojo ampak lepšo linijo. Zarad dobrih razmer se najin napad obrestuje in sva celotno dirko v osredju kakšen km ali dva. Kakih 12 km pred ciljem se z Jurijem razideva, kjer mene ujamejo še 4 sotrpini. Tokrat spet grem prvi v ciljni dolet in me takoj pošolajo z linijo zato popravim nazaj in se jih držim kot klop, da ne bi scuril kot v soboto. Najbolj hecno je, da smo šli isto linijo kot jaz v soboto, ampak glajda super. Jurij je malce za nami, za njim pa ostala gruča. Ravnina dobro dela in v bistvu vsi brez težav pridemo v cilj, kljub nizki izhodiščni višini. Tokrat nisem šel na glavo v cilj kar me košta par sekund, vendar dobim največ leading pointov in končam dirko na drugem mestu, Jurij in Primož sta tudi med 10.

Pristanemo pred drugo uro, ekpresno spakiramo in smo še podnevi doma. Tudi to je nekaj vredno! Tekmovanje je bilo organizirano kot se za nemce spodobi in teren ob malce boljšem vreme ponuja vrhunske polete. Že samo zaradi štartnega pilona v soboto se je splačalo priti!

Čestitke zmagovalcem:

1. Marc Wensauer

2. Ernesto Hinestroza

3. Ferdinand Vogel

REZULTATI

http://www.bawueopen.de/

lzs

  

 

   FS

highadventure