Dušan Durković

Pričakal naj bi nas dober običajen dan brez vetra, dviganji okoli 1 m/s in višine do 1500m, zato nas odpravijo na štart zgodaj, da ujamemo najboljši del dneva. A na štartu nas pričaka megla, ki se generira iz džungle pod njim. Vlage je res veliko, tako da se čaka do 14ih potem pa vsi v zrak.

Na markerju je gužva a se vsi lepo postavimo na max višino cca 1300m, potem pa namesto dirkaške tekme boj za vsak meter višine in namesto,  da bi imeli rahlo sapico v hrbet, nas začne ustavljati čelni veter in višine na ravnini od 500 do 1000m. V cilj ni prišel nihče, nam pa je zmanjkalo malo športne sreče za sam vrh. Prebili smo led in se veselimo novih tekmovalnih dni.

Zvečer se okrepčamo z argentinskimi stejki 😉 kajti jutri je nov dan!

Ola,

za nami je že nekaj Argentinskih dni tako da je skrajni čas, da vam malo opišemo, kakšno je življenje na tej strani sveta. Sej bi z veseljem pisali o tem kako se tukaj leti, ampak po dveh mesecih sonca tudi zemlja rabi osvežitev. No, da se vrnem na začetek, že sama priprava na potovanje je bila “zanimiva”, saj je bilo potrebno urediti veliko birokracije, ki se bila tempirana do dneva odhoda. Seveda od pilotov iz drugih držav, ki so se na pot odpravili pred nami, smo že prejemali informacije kako je s protokolom ob vstopu v Argentino. Na cilj prispemo brez večjih zapletov (nekaj dodatnih stroškov, daljši čas preverjanja papirjev, pozabljeno padalo,…). Iz klimatiziranih letal in kombijev zakorakamo na dobrih 35 stopinj. Prvi dan takoj izkoristimo za letenje in kljub slabi vremenski napovedi nam uspe dve uri letenja pred dežjem. No edino Marly je skoz na telefonu in preverja ali mu bodo njegovo padalo dostavili, tako kot so obljubili, a na koncu prepozno, da bi lahko šel še leteti. Tako izkušen človek, kot je Marly je to zelo mirno prenesel.  Ekipa je res fantastična, tako da je vzdušje res odlično. Kljub temu, da nam je zaradi dežja, odpadel uradni trening dan in danes tudi prvi tekmovalni dan ter da so temperature padle pod 20 stopinj nam nič ne manjka (razen naših dragih).  No v bistvu komaj čakamo jutrišnji dan, ker se obeta prvi tekmovalni dan, ki nam bo dal možnost, da pokažemo svoje adute. Tukaj smo 4 ure zadaj, tako da vaša služba ne bo trpela, ko nas bote spremljali na Live trackingu 😛

Seveda zraven si privoščite kakšno pivce za živce, ker zna biti zelo napeto.

OK to je to zaenkrat iz Tucumana

Pozdravlja vas SLO team ( Jurij, Marly, Molek, Bojan, Rocco, Miha in Misty)

P.S.
Molek ima sobo na koncu hodnika in edino pri njemu topla voda rabi cca.10min da priteče. Zadevo še preučuje.

Menda je bilo v maju 20 deževnih dni, kar pomeni, da so naše priprave na tekmovalno sezono letos bolj teoretične kot pa praktične. Kljub temu nam je v pomladnih mesecih uspelo odleteti nekaj trening taskov, kjer smo mladinci predvsem študirali nove letalne inštrumente, se štelali v zicih, leteli v drugih delih Slovenije kot običajno in ugotavljali “Pa kdo je ta zraven mene v zraku?!” Nova mladinska ekipa je nabrana s cele Slovenije, veliko pa se nas prej niti ni poznalo. Med seboj smo se ločili bolj kot ne le po padalih, zato je bil nujen en dober team building.

Ko je SkySight povedal, da bo sigurno dež, ko smo imeli Naviterjeve inštrumente že naštudirane, HighAdventure rezerve preložene in spakirane, ogrevane Zanier rokavice pa napolnjene za naslednji mraz, nam ni preostalo drugega, kot da se zatečemo k Johnnyju v Maister Brewery. In sprejel nas je odprtih rok – in odprto pipo. Johnny, hvala!