Otroštvo sem preživel pod vzletiščem Malič v Laškem in v zraku že takrat pogosto opazil kakšnega padalca. Tudi sam sem si želel poleteti, da ne govorim o tem kako sem bil takrat zmotno prepričan, da bo to puncam zelo všeč. Tako se je pri 16 ih letih s podpisom staršev začela moja pot jadralnega padalca. Sprva počasi, z ogromno skrbi staršev, a kasneje s precej manj prepričevanja o tem kako varno je jadralno padalstvo. Od leta 2010 pa tja do 2012 sem imel zelo strmo krivuljo učenja. Začel sem s tekmovanji v preletih z jadralnimi padali, opravil več preletov prek 200 km čez italijansko mejo, preživel padalski dopust v Turčiji, bil sprejet v mednarodno ekipo NOVA Pilots Team, idr. Kasneje sem jadralno padalstvo postavil na stranski tir in večino svojega časa, energije in motivacije posvetil študiju.
Aktivno sem se vrnil v svet jadralnega padalstva sredi leta 2016 in se že v 2018 s padalom športnega razreda prvič kvalificiral na PWC tekmovanje, postal član mladinske reprezentance in z nakupom tekmovalnega padala napovedal napad na mesto v slovenski reprezentanci in boj za najboljša mesta.
Ostali športi: Hike&Fly, plavanje, snowboard.
Najljubši trenutek: Profesor športe vzgoje v srednji šoli je bil inštruktor jadralnega padalstva. Neko sredo, bi moral po športni vzgoji imeti še dve uri matematike pred odhodom domov. Profesor je šel v kabinet do razredničarke in se dogovoril, da mu grem nekaj pomagati. Šla sva na Malič letet.
