Nekje med 4. in 5. razredom osnovne šole sem prevečkrat gledal Top Gun, kot večina pilotov iz moje generacije. No, tako sem kmalu za tem – pri 13ih letih prvič šel delat tečaj za pilota jadralnega letala, ampak sem takrat projekt opustil. K letenju sem se vrnil leta 1999, in sicer me je žlahtnik spravil skozi tečaj jadralnega padalstva. Letenje takrat je bilo bolj omejeno na skoke s hriba, pa občasno smo povrteli kakšen steber. Ker sem želel dobiti več znanja o jadralnem letenju, sem leta 2002 ponovno opravil tečaj in tudi izpit za pilota jadralnega letala, ter jadralno padalstvo potistnil v kot. Z jadralnimi letali sem začel dirkati leta 2007 in naslednje leto zmagal na 2 mednarodnih tekmah, ter tudi kasneje imel nekaj dobrih rezultatov na mednarodnih dirkah, kar mi je odprlo vrata v državno reprezentanco leta 2010. Leta 2012 sem jadralno letalo, ki sem ga rental, izgubil v letalski nesreči in je trajalo kar leto dni, da se je uredilo vse z zavarovalnico. Ker sem malo pred tem zamenjal klub in šel v AK Celje, nisem imel dostopa do klubskih avionov, tako da sem bil praktično prizemljen. To je botrovalu moji vrnitvi leta 2013 v jadralno padalstvo, kjer sem konec leta (ponovno) opravil izpit. Moja padalska pot od tam naprej je bila kar strma in neobičajna – kmalu me je potegnilo v dirke – najprej na zimski ligi, kmalu potem pa še na ostale dirke. Nevado je kmalu zamenjala Carrera, s katero sva se super razumela in uspešno nastopala na dirkah. Po dveh sezonah pa je v začetku 2016 Carrero nadomestil Enzo2, in od takrat naprej se poizkušam “bockati s tavelikimi fanti”. Sem še vedno v fazi učenja in z veseljem se učim znanja in veščin od izkušenejših in hitrejših fantov iz reprezentance.
Ostali športi: Motocross/enduro, fitness, gorsko kolesarstvo
Najljubši trenutek: Verjetno jih je več, prvi je bil, ko smo se srečali z večino naših tamočnih na Adrenalin ligi, tako po tem ko sem šel na Enzo2 in mi je uspela dnevna zmaga na domačem terenu v Kobaridu. Zadnji pa na PWC Sopot 2018, kjer mi je moj rukzak padel s sedežnice in mi ga niso uspeli dostaviti na štart pred poletanjem in mi je Rok Dolinšek posodil komplet svojo opremo – kjer sem imel le kakšnih 30min časa da se navadim na odprto čelado in drug sedež, v katerem sem prvič sedel – no, tisto dirko sem večino časa vodil in tudi pobral vse leading točke a za malo izgubil prvo dnevno zmago na PWC v končnem doletu.
