XC polet – personal best – 19. 7. 2022

Lahko bi rekel… končno ta stotka. Pa še res lepa linija, saj ni veliko takšnih dni, ki omogočajo letenje čez hribe v Kamniško Savinjskih Alpah, sploh s takšnimi višinami, da jih večino časa gledaš navzdol.

Let na XC Globe: http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2495906/

Let na Ayvri: https://ayvri.com/scene/g0jge7gn5o/cl5sl9rbb00013a6w14y8utm4

Želja za takšen let se je rodila že kmalu po narejenem izpitu v juniju 2020. Velik del krivde za to gre predvsem lokalnim pilotom, katerih lete sem z odprtimi usti analiziral na XC Globe. In se mi je takrat to zdelo nepredstavljivo. Sicer pa je prva sezona po izpitu tako ali tako namenjena nabiranju izkušenj in štartov ter piljenju tehnike letenja.

V prvo pravo letalno sezono 2021 smo šli polni planov. A je po parih neuspešnih poskusih bilo hitro jasno, da bo potrebno še kar nekaj treninga in letalnih ur, da se lahko kaj takega uspešno odleti. Še vedno se spominjam občutkov prvih poskusov, ko vse štima, pogoji, čas, družba… ti pa se znajdeš po pol ure letenja nekje globoko v grapi pod Raduho, medtem ko te ostali preletijo na 2000 metrih. Ampak je treba vztrajat in vestno nabirat termične ure. In zares se vsaka ura potem nekje pozna.
In potem fast forward na 2022. Občutki pred sezono odlični. Letalnih ur veliko. Uletenost tudi čez zimske mesece na visokem nivoju. Potem pa se začne pomlad in nekako nam vreme ne gre najbolj na roko in ni tistih pravih idealnih dni. En teden v marcu, ki je bil res vrhunski pa smo izkoristil za FAI poskuse. Uspel je FAI 60 Dobrovlje in FAI 70 Golte. Potem pa veliko letalnih ur v ne ravno idealnih pogojih, kar pa mi je pokazalo, da se pravzaprav preveč obremenjujemo z napovedjo in čakamo idealne dni. Da je bolj bistveno it in probat. Pa se velikokrat izkaže za precej bolje kot napovedano.
In smo že pri tem »osebnem rekordu«.

V ponedeljek zvečer pogledam XC globe, vidim lokalno ekipco, da so objavili super lete na Gorenjsko in nazaj. Vse skupaj me premami. Preverim napoved in na hitro organiziram prost dan v službi.

V torek se dobimo na kavi v Mozirju. Debatiramo o planih. Nekatere skrbi napovedan sever, drugi bi zgolj lokalno jadrali. Sam se ne obremenjujem z vremenom in si rečem, gremo probat. Termika bo dobra, baza bo visoko… itak da more it.

Na štartu smo mal pred 12-to, počasi se pripravimo. Najprej gre v zrak Bojan, ki ga potem ne vidim več cel dan. Nova Spectra je pač raketa. Za njim štarta Klemen. Ga dohitim v stebru na Golteh in opazujem, ko se odloči za linijo proti Lepenatki. Ko ga vidim zelo nizko si mislim, mah ne bi se jaz tamle nizek reševal. In se odločim za solo pot proti Raduhi in naprej čez hribe. Sledil je v bistvu najtežji del celotnega leta. Borba iz Golt do Travnika, naprej na Raduho in Smrekovec. Tu sem še se malo uletaval, stebri so bili močni, mestoma spihani. Veter je obračal smer iz J, JZ v SV vsake 300 metrov. Ko enkrat pridem z višino 2500m čez Ojstrico se začne totalno uživanje. Lepo letenje pod bazami čez celotne hribe KSA, stalno na višinah med 2200m in 2800m. Na Kočni se odločim za direktno linijo proti Kofcam. Baze pred mano mi dajo samozavest za letenje tam zadaj. Priklopim Veliki vrh, naberem višino in se peljem proti Ljubelju. Ura je 15:00, in se odločim, da obrnem, saj ne želim, da mi zmanjka dneva za povratek. Nazaj grem po grebenu Košute, od tam pod bazami do Jezerskega. Navijem na Veliki Babi in se zapeljem nazaj na južno stran hribov. Letim mimo Planjave, Ojstrice na Raduho. V dežurcu popravim in se odločim za pot preko Smrekovca nazaj proti Mozirju. V tem trenutku v bistvu vem, da mi je cilj odletet 100 km uspel in s tem se strinja tudi moj mehur, ki si želi pristanka. Od tam samo še final glajd mimo štarta, kjer sem pred 5,5 urami začel in pristanek pri avtu v Mozirju.

Cilj je izpolnjen, pivo zasluženo. Zvečer pa doma na kavču že razmišljam kako odleteti 150km po isti liniji. Tako da izzivov in motivacije ne bo zmanjkalo.

Stoderzinken FAI200
Adrenalin Cup

Posted by Jure Tiselj

Dodaj odgovor