Je četrtek sredi dneva, na šihtu se nič pametnega ne dogaja in na »chatu« mladinske reprezentance se delajo plani za vikend. Organizirati moramo trening, pa se ne znamo odločit niti kje. Kar naenkrat pride Tilnov mail, da za vikend poteka tudi dvodnevna dirka Kaiser Trophy 2020 v Ellmau-u, Avstriji. Par mest naj bi bilo še prostih in na hitro se nas prijavi ekipa šestih v zasedbi: Jurij, Tilen, Primož, Tomaž, Nejc ter Miha.

Naslednji dan se takoj po službi odpravimo na pot in po slabih štirih urah vožnje že pijemo pivo v improviziranem kampu, ki nam ga zagotovi organizator. Za tiste ki ne veste, Ellmau je idilična vasica severozahodno od Salzburga, ter cca. 15km oddaljena od znanega zimskega letovišča Kitzbuhel. Na severni strani dolino zapira skalnato pogorje Wilder Kaiser z najvišjim vrhom Ellmauer Halt (2344m), južna stran pa se vzpenja bolj kopasto in ni ravno visoka, so pa praktično vsi vrhovi v okolici travnati in zasedeni s smučišči.

V soboto zjutraj se nam že obeta prvi task. Peš se odpravimo do pristanka na brifing ter malo naprej do nihajne žičnice. Hitro smo na vrhu in začnemo ogledovati teren naokoli. Dokaj nizek štart in dejstvo, da ob dvanajstih še »ne dela«, nam ne vliva upanja, a nam vseeno sestavijo 75 kilometrski task – trikotnik, ki nas najprej pelje na severovzhod, nato po celem pogorju Wilder Kaiser na zahod, par preskokov dolin proti jugu in nazaj v Ellmau. Start v zraku ob 13.30. Ko gremo v zrak slabo uro pred markerjem, se dan ravno prebuja. Počasi, a vztrajno, vsi prilezemo do baze na cca 2500 m in startamo vrhunsko! Prvo stranico čez dolino odpeljemo brez težav. Sam tu malo počakam in se odločim za bolj ziher varianto po grebenu, ki je sicer malo daljša, a je tudi višina boljša. Tako ostanem kakšen kilometer zadaj za skupino, ki pa jo na poti proti drugi točki skoraj ulovim. Tokrat se namreč jaz odpeljem direktno proti točki, saj imam lepo višino, vodilni pa se naslonijo na greben naokoli. Drugo točko zlahka poberemo, sedaj pa sledi preskakovanje dolin. Dokaj suvereno odpeljem dobro linijo in poberem tretjo točko, tu pa naredim napako, saj med vrtenjem malo razrukanega »lee« stebra vidim, da približno 100 m stran dva sotekmovalca dobesedno izstreli v zrak in se zapodim k njima. Termični balonček očitno zamudim, saj gre samo dol. Popravljam v veter ter na koncu tik pred preskokom zopet dobim dober steber, ki ga zvrtim do baze ter se z malo minusa za končanje taska vržem čez dolino nazaj proti cilju. Ko letimo čez start, nas konkretno požira, saj letimo proti vetru, a vseeno preletimo malo sedelce vzhodno od starta. Končno smo na privetrni strani in leti samo gor. Oudie zapiska final glide in vsi s polnim gasom letimo v cilj. Super letenje in vsi Slovenci v cilju so kar dober izkupiček. Dan končamo: Jurij 2., Primož 5., Tilen 9., Nejc 21., Miha 31. ter Tomaž 33. od skupno 80 tekmovalcev. Sledi večerja, pivo in analiza pozno v noč.

Nedelja prinese nov dan, novo vreme ter nov task. 65 km in dvakrat cik cak čez start v doline južno in nazaj nad Ellmau. Pogoji za letenje naj bi bili podobni, z razliko vetra – precej več vetra. Start v zraku je zato bolj zgoden in najprej ne izgleda dosti drugače od prejšnjega dneva. Poberem na približno 2350 m in se 20 minut pred startom odločim, da višino še malce popravim na vzhodni strani starta, kar se izkaže za kapitalno napako –  tako, da lahko kar zaključim z dirkanjem. Pogled na instrument namreč pokaže, da na trimu letim 70 km/h in ko se obrnem v veter, gre na gasu praktično samo dol. 15 minut porabim, da se vrnem proti startu, greben priključim nižje od starta in preostalih 5 minut porabim, da naberem nazaj nekaj višine. Dobra pozicija je izgubljena in ob startu se lahko samo zaženem proti točki. Le-to poberem in potrebno se je vrniti nazaj na start, kar v tem vetru ni lahka naloga, tako da scurim direktno na pristanek. Malce slabe volje popravi dejstvo, da je izmed 80 tekmovalcev kar 55 takih, ki so že z mano na tleh in vsi dobimo samo točke za minimum distance. Pogoji torej res niso bili lahki. So pa očitno to pogoji za naše vrhunske pilote! Primož in Jurij namreč brez večjih problemov speljeta task, Juriju pa očitno tako letenje tako zelo odgovarja, da vse preostale tekmovalce dobesedno zmelje in v cilj pride prvi, s kar 13 minutno prednostjo. Pripomni, da je to »ta prava zmaga dneva«, saj ima vso opremo že zloženo, ko tekmovalec na drugem mestu komaj prileti v cilj. Malo za njim, pa skupaj s skupinico štirih, v cilj prileti tudi Primož. Super nastop torej in veselimo se podelitve na koncu dirke, saj imamo v skupni razvrstitvi Slovenci kar dva pilota na stopničkah. Jurij suvereno zmaga, tretje mesto pa prav tako prepričljivo zasede Primož.

Ideja o treningu v Avstriji se je izkazala za super in mnenja smo, da je treba zadevo čim večkrat ponoviti. Super organizacija tekme, vse teče tako kot mora, dobri pogoji za letenje, ko pa vsemu temu prištejemo še pomanjkanje tekem doma, so takšni vikendi čista zmaga!

Skupni rezultati na voljo na povezavi.

PWC Disentis, Švica: Ne šparamo!
Marlijeve prigode: Novozelandski prvak!

Posted by Miha vovk

Dodaj odgovor