Dragi prijatelji,

New Zealand – turizem in NZ open 2020 / 3

Vremenska napoved se uresniči, zato organizator dirko odpove. Tako ostanemo na tleh prepuščeni lastni iznajdljivosti.

Po jutranji higijeni in obilnem zajtrku primem v roke comp in pišem prejšnje poročilce. Med tem se oblaki počasi trgajo in dež se umika soncu. Veter ostaja. Po whatsappu pričnejo padati predlogi, kaj narediti z dnevom in kako ga kar najboljše izkoristiti. Odločim se za kopanje v plitkem sotočju dveh potokov. Levi na fotki je vroč, desni pa mlačen. Nekje na sredini je ugodno za namakanje. Vmes se še vlečeš po tleh, malo levo pa malo desno, naprej nazaj in si tako prilagajaš stopnjo gretja. Zaradi možnosti okužbe se glave načeloma ne pomaka v vodo. Namažeš se še z zdravilnim – beri smrdljivim blatom, ki je mimogrede pregrešno drago za kupit. In tako po kakšnih dveh urah pajcanja in že popolnoma nagrbančenih blazinicah je dovolj. Zvečer nam v campu organizator pripravi vrhunsko večerjo.

Torek, 3.3., tekmovalni dan št.2

Zaradi smeri vetra, ki ostaja SZ ponovimo štartno mesto. Napoved predvideva rahlo slabše pogoje kot zadnjič – šibkejša termika in več oblačnosti. Veter tam, tam. Disciplina je precej podobna prvi s tem, da je prihod v cilj mišljen kar v smeri z vetrom. Dolžina malo pod 50km. Desno in levo nad grebenom, potem pa z vetrom čez hrib na ravnino in v dvojnem cik-caku v cilj. Tik izpod baze, prvi potegnem na ravnino. Spuščam šibkejša dviganja in isto naredijo tudi ostali, ki mi sledijo. Začne se zapirati. Pred obratno smo že v temi in nevarno nizko, zato se kot rakovica, bočno na veter in izven prave smeri spustim proti sončni zaplati na tleh. Ostali, kdor je le mogel pa za mano. Borba, komaj da kaj dela, balončki, eno samo prečesavanja terena. En krog, pa spet nič, pa malo drugam,…, 100 krat isto. Med tem nas počasnejša glavnina, ki je prej pobirala vse mogoče na poti, visoko preleti. Ooooohh itd., si godem. Končno enemu nekaj bolj konkretnega dahne. Vsi se v hipu zakadimo k njemu in skupaj zopet dvignemo do plafona, obrnemo in cik proti naslednji obratni z vetrom z desnega boka. Skupina, ki nas je prej nadletela, se kar nekako porazgubi in spet ni nobenega pred nami. Louis nekaj porine po svoje in kaj kmalu zaključi med govedom. Obrnemo in sledi cak. Veter z leve v hrbet. Oblaki zgoščeni in čvrsti. Relativno dobro pelje, ni pa nič kaj za obrnit. Samo še pičimo. Slabo kaže. Obrnemo, in z vetrom zopet iz desne, proti cilju kolikor pač gre. Tik nad tlemi še nekaj zadiha, kar bolje izkoristim od mojih zasledovalcev in naredim kakšen km do dva več. No ja, si mislim. Cilja sicer ni, rezultat bo pa vseeno ok. Razgledam se, če kje slučajno še kakšen napada-ne, ok. V miru se slečem, popijem, zložim, odkorakam do ograje, se zbašem čez, se ob robu ceste zvalim na rucksack in pošljem svojo lokacijo. Lenarim in se po nahrbtniku raztegujem,…,oooppaa, 4 zaostankarji direkt nad glavo, nebeški, pičijo čez. Eden celo z enzom. Ta me sedaj vodi za par pik. No ja, bo že.

Zvečer je zopet pojedina in žurka dolgo v noč, saj je zopet slaba napoved in dirka je že odpovedana.

Cel dan poležavam.

Da ne nategujem preveč. Tudi danes ni nič z letenjem in zato imam čas, da pesnim to, kar berete. Hotel sem na turistični ogled Te Puie, pa je že vse booked. Spet se obetajo neki topli slapovi s tolmunom,… Za jutri in soboto pa kaže na boljše vreme.

 

Lep pozdrav,

Mare

Eeee, čisto sveži novici, pa jih bom kar sem prilepil.

Ena je ta, da sem potem telefoniral v sosednji native park »Whakarewarewa«, ki se drži s Te Puio in ima enako ponudbo. Po kratkem razgovoru so me vštulili v eno skupino radovednih, čisto pravih, zagrizenih turistov. Na predstavitvi njihovih tradicionalnih plesov in pesmi so tudi nas, občinstvo, pozvali k sodelovanju. Ajde, ok, pa dajmo.Uuuuuuuh, what a stupid feeling, ko sem se prestopical z nogice na nogico, tresel z ročicami in dlanmi ter glasno pel, kar so nam naročili. Ha ha ha, top bedno. Ampak to še ni vse – sledilo je še slikanje. Še sedajle se kar režim in mi je super zabavno.

Juhuuu, živel pravi butl turizem.

Naslednja pa je ta, da so zmagovalcu drugega taska, po pregledu trackov odvzeli precejšnje število točk, ker naj ne bi imel štarta.

Tipček je pred štartom – exit – kot kaže rolal izven cilindra in ko se je začelo zares, kar nadaljeval, ne da bi se šel nazaj pomočit v cilinder in s tem regularno štartal. Sam trdi, da ni bilo tako, ampak baje track kaže drugače, ne vem,…. .

S tem se je zamenjal tudi vrstni red na vrhu skupne lestvice, kjer se sedaj trenutno nahajam jaz.

No, sedaj pa res, še slikice pripnem in pošljem.Lep pozdrav,

Mare, nadaljevanje sledi

Marlijeve prigode: NZ Open, prvi task

Posted by Marko Novak

Dodaj odgovor