Dragi prijatelji,

New Zealand – turizem in NZ open 2020

Camp leži na obrobju mesteca Rotorua v bližini turistične atrakcije »Te Puia«. Sedaj bom pa kar prepisal iz prospekta – Te Puia is one of the Rotorua’s major atractions, combining natural thermal wonders with traditional Maori culture, arts and crafts…. .V zvezi z številnimi vrelci, gejziti in brbotajočim blatom se radi pohvalijo tudi s svojim avtentičnim »famous Rotorua air«, ki pa je, roko na srce,  pravzaprav le čisto navaden, po žveplu oziroma gnilih jajcih smrdeč zrak. Sem se že navadil in me ne moti več.

Kot vsi campi do sedaj tudi ta postreže z urejenostjo in prostranostjo. Med drevjem si na travnatih površinah

vsak z lahkoto lahko najde svoj spot, ki mu ustreza. Toaletni prostori s tuši so snažni, v prostorni kuhinji z jedilnico pa lahko neomejeno izživljamo svoja kulinarična mojstrstva.

In že smo pri tekmi.

Nedelja, 1.3. ,tekmovalni dan številka 1. Vremenska napoved je dobra. Zaradi smeri vetra S-SZ se odpeljemo proti štartu nad dolino »Waikite valley«. Sam potek transporta na hrib sem že opisal  v prejšnjem reportku, kako pa to v resnici izgleda, si sedaj  lahko ogledate tudi na fotki. Smo kot – well oiled sausage – kot pravijo.

Opravimo s klasično proceduro briefinga in vnosom 54 km dolge discipline. Po grebenu desno 3km do SSS, pa levo nazaj mimo štarta še dobra 2km, pa še enkrat desno nazaj mimo štarta 1km, potem pa nekako z vetrom čez hrib na ravnino do zadnje obratne in nato še 6km proti vetru do ESS -1km in pristanka.

Prvi polovici pilotov pomagam pri štartu, ki je bil zaradi močnih sunkov vetra večkrat prekinjen. Lepo je nažigalo. Moram pa prav pohvaliti lokalne pilote, kako uspešno so se pometali v zrak.

Dobro mi uspeva krotiti razburkane razmere in po opravljenih prvih obratnih točkah, se ločim od glavnine, ki se takoj, ko je mogoče z vetrom z desnega boka  zapodi čez hrib na ravnino. Jaz pa še kar nadaljujem približno 2 km do mesta, kjer se  greben spusti in preide v nekašno gičevnato pokrajino in nato v ravnino. Lepi kumulusi vsepovsod. Izpod baze se sedaj tudi sam z vetrom v htbet spustim proti zadnji obratni. No, nisem  čisto sam. Najboljši domačin in tudi znanec pwc tekem Louis Tapper  že prej vrže hakelj name in to tako kvalitetno, da se tega tudi naš Duško v svojih najboljših časih ne bi sramoval J.

Taktika se obrestuje, kajti področje za hribom slabše dela in tudi smer vetra grupi onemogoča hitrejše napredovanje. Z Louisom z lahkoto nadoknadiva predhoden minus in stopnjujeva prednost.

Letim precej konzervativno, da tudi slučajno že  prvi dan ne bi storil kakšne traparije, zato med drugim naredim  tudi en zavoj več od svoje sence, preden se neusmiljeno zaženeva proti 6 km oddaljenemu cilju. Oba ga ožemava na mrtvo. Tudi čez vse turbulence se ne popušča niti za mm. Časa izgubljenega pri dodatnem krogu ne morem več nadoknaditi v celoti.  Nabije me za 3 sekunde, kar znese 1 točko od 1000. Ostali pricapljajo čez 6 minut in tako naprej.

Za jutri ne kaže nič dobrega. Prihaja neka frontica z dežjem in vetrom, ki pa naj bi v že enem dnevu  prešla naše kraje.

Lep pozdrav,

Mare, nadaljevanje sledi

REZULTATI

Marlijeve prigode: Novozelandski rekord mimogrede

Posted by Marko Novak

Dodaj odgovor