Piše Jurij Vidic:

Pozdravljeni ljubitelji jadralnega padalstva.

Vem, da ste že obupali nad našim reportom iz Argentine. Ker pa se želimo vrniti domov v miru in ne poslušati očitke kako smo leni kot »fuksi«, sem se naposled le odločil, da vsaj na kratko strnim naša doživetja na potovanju po Argentini.

Dolgo načrtovana pot, na katero smo se podali Marly, Tomaž, Toni ( Lovrec) in jaz, se nam ni pričela ravno po naših željah. Zakompliciralo se nam je že na letališču v Rimu. Ko smo že sedeli v avionu in se peljali po pisti nam je pilot nenadoma sporoči, da se mu je na armaturi prižgala rdeča varnostna lučka, ki označuje delovanje hidravličnega sistema. Sledilo je 2 urno čakanje in naposled izkrcavanje in sprehod do letališkega hotela Hilton, kjer so nas nastanili do naslednjega dne. Po 26 h čakanja v hotelu ( vmes sta šla Tomaž in Toni na nepozaben deževni izlet v Rim), smo naposled le vzleteli proti Buenos Airesu.

V glavnem mestu Argentine na letališču prevzamemo našo Toyoto, ki nam bo služila vseh 17 dni našega potovanja in se nastanimo v hotelu. Zvečer krenemo ogledat si znameniti stadion Boce Juniors in okolico. Večer seveda zaključimo z večerjo in obveznimi pravimi Argentinskimi steaki! Naslednje jutro krenemo z našo Toyoto proti Iguazu falls, vendar se na poti zaradi slabe vremenske napovedi premislimo in odvijemo priti vasici La Cumbra. Prespimo in se naslednje jutro odpravimo na lokalni start, kjer Marly na veliko začudenjem sreča svojega starega padalskega prijatelja Andy Hedigerja. Toni in Tomaž sta že pripravljena za štart in ravno ko Tomaž starta ponagaja Chupacabra in ga zabriše pod start. Kot dobra timska prijatelja mu z Marlyem brž priskočiva na pomoč. Ko prideva do njega, se ustaviva, da se organiziramo na kakšen način bomo sneli padalo iz trničevega grmičevja. Mary še nekaj snema z GoPro, ko pogleda proti nogam. Zgroženo opazi, da je skoraj stopil na čisto pravo klopotačo. Zatuli in odskoči. Njegov skok bi mu zavidal še znameniti večkratni olimpijski zmagovalec Jesse Owens. Neverjetno je, da ga ni pičila, saj je stal ob njej vsaj pol minute. Poleg kače je, ne vem kako se je to znašlo tam, ležala aluminijasta podobca Jezusa na križu. Ali je bilo to božje znamenje ali zaščita sicer ne vem, dejstvo pa je, da je našega Markota nekaj obvarovalo najhujšega!  Kakšno je bilo nadaljno vzdušje reševanje Tomažega padala ne rabim razlagati, podobco smo pa seveda vzeli s seboj!

Ko nam naposled le uspe brez nadaljnih zapletov prinesti padalo na štart opazimo, da nad nami letijo pravi pravcati kondorji. Mare jih poimenuje kar »leteča vrata«. Ime pove vse! Popokamo opremo, obiščemo še znameniti Andyjev Aero Club. Hangar poln avionov in drugih letalnih naprav v katerem ne manjkajo tudi Slovenski Pipistrelovi izdelki ( Andy je med drugim tudi dealer za tega Slovenskega proizvajalca v Argentini) nam zapusti močan vtis. Naposled se mu zahvalimo za voden ogled in krenemo proti Tukumanu, kjer nas v prihodnjih dneh čaka zadnja PWC tekma v letu 2019.

Več o tem pa napišemo v prihodnjih dneh!

AirJurij

Jurijev dnevnik iz Argentine
Prve ne pozabiš nikoli

Posted by Jurij Vidic

Dodaj odgovor