Velika noč je sinonim za pirhe, šunko in hren. Nekateri se še bolj potrudijo in grejo v nedeljo k maši. Za nas pa to pomeni samo eno stvar in to je Trophy Montegrappa! Prava spomladanska klasika ima dolgo tradicijo in pritegne najboljše pilote iz cele evrope. Odvija se v okolici Bassana del Grappe, ki je popularna destinacija za padalce, saj mogoča veliko letalnih dni in verjetno tudi zaradi dobre hrane in vina.

(Naslovna slika © Xevi Bonet)

Task 1: 89.8km, piše Jurij Vidic

Fantje so mene določili za pisanje reporta. Torej, Bassano se je danes znova izkazal za tisto pravo tekmovanje, ki odpira letenje v Evropi. Za razliko od letošnjega Super finala, kjer ni bilo nobenega slovenskega pilota smo v nam bližnji Bassano odpotovali kar 8.
5 dnevno tekmovanje smo začeli že kar s 91 km disciplino. Malce na Z in malce na V, nato pa se ESS globoko v ravnino, juzno od mesta Bassano del Grappa je bila postavljena trasa današnjega tekmovanja. Štartni pilon smo vsi prestali brez pretresa, potem pa se je začela prava dirka. Tiščanje gasa skozi močno razbito ozračje je bilo resssss stresno.
Na drugi obratni točki mi je uspelo v razbitem stebru narediti razliko in skupaj še z enim pilotom ( niti ne vem kdo je bil) in tako za nekaj km pobegniti skupini. Uspešno z dobro izbiro linije se otresem še tistega neznanega pilota 12 in porinem naprej. Sledi letenje proti V in po cca 25 km soliranja se zaradi teme odločim počakati »počasnele«. Tako skupaj obrnemo še zadnjo obratno točko na V in sledi letenje preko ravnine na ESS. Slednjega »pofočkam« kot 4. in zaradi leading pointsov upravičeno pričakujem, da je dnevna zmaga moja.
V tem času, ko to pišem namreč rezultati še niso znani. Evo, sedaj gremo na pašta party, vremenska je zelo obetavna in kaže, da bomo leteli vse dni!
Lets gooooo!

Task 2: 106.4km, piše Tadej Krevh

Prvi dan je za nami, teren smo spoznali, uleteli smo se. Čas je za drugi tekmovalni dan, kjer nam sestavijo 107km disciplino. Precej podobno kot prvi dan, le da je tokrat potrebno iti cca 7km na ravnino, ki pa ni preveč obetala. Na markerju smo vsi precej dobro naštimani, večina se je premaknila na privetrno stran markerja, ampak, ker je prva obratna točka ista kot marker, le z manjšim radije, odlet pa je potem z vetrom na zahod, to pomeni tudi to, da bodo imeli potem daljšo pot za naprej. Z Marlyjem se dobro naštimama na zahodni strani in tako med prvimi obrneva prvo obratno točko, jaz malo višje. Skupina ki je prišla z druge strani nas priključi malo nižje in Slovenci potujemo v sami konici prve skupine proti naslednji obratni točki, ki je oddaljena cca 20km na zahodu. Tam poberemo do baze in prvih nekaj se jih pelje malo bolj desno na ravnino, ostali popravimo bolj na levo in z Molekom in Orožem ta del bolje odpeljemo. Pred vrnitvijo z ravnine nazaj na hribe priklopim prvo skupino na samem vrhu dviganja, kakšen kilometer pred hribi in kmalu imamo dovolj višine, da varno priključimo hribe. Tam z Jurijem potegneva naprej in še z parimi piloti pred preskokom doline zahaklamo 4m dviganje in ga povrtimo do plafona, saj je treba preskočit široko dolino nazaj na glavni greben, spodaj pa ni heca z močnim dolinskim vetrom. Jurij in ostali peljejo malo bolj ob vznožju grebena, jaz se ga odločim priključiti malo hitreje in sem nagrajen z lepim 5m dviganjem, kjer malo popravim višino in tako uspem nadleteti ostale in z Jurijem, ki je medtem ušel kakšnih 500m sva spet skupaj. V naslednjem dviganju naju priključijo še Hamard, Orož, Cegi, Ogden, Jofresa in še par taopasnih kalibrov. Naslednja točka je na ravnini, nekaj južneje od pristanka. Jurij prvi potegne na ravnino, slediva mu jaz in malo nižje se pridruži še Cegi. Ravninsko točko obrnemo prvi in nazaj proti hribu pelje precej slabo. Tako da se moramo reševati kakšnih 150m nad tlemi, ob vznožju grebena. Od tam naprej je pa praktično še samo tiščanje ob grebenu do najvišjega vrha preden se začne greben spuščati. Tam navijemo v lepem 5m dviganju do baze in samo zgasiramo do točke in v cilj. Dan končam na 11.mestu, 80sec za Hamardom, ki dan zmaga. Jurij je bil 2., Orož 7., Cegi 15., Molek 16., Marly 23. Primož in Bojan imata malo smole in prideta v cilj nekaj minut kasneje.

Task 3: 156km, piše Tilen Ceglar

Sploh ne vem kako naj začnem tale report. Dirka je bla tako divja, da si zasluži poseben tretma ko pride do povzemanja dneva. Najbolje da najprej navržem nekaj številk, ki so že same po seb impresivne. 157km trikotnik iz Bassana, do Belluna naprej do Aviana in nazaj v Bassano. Vse to v 3 urah in 52 minutah. To je preko 37 km/h povprečna hitrost! Bom dal kr mal pavze na tem mestu.


Ok, začnimo od začetka. Vreme je obetalo veliko, napoved je bila vrhunska in kot je večina verjetno zasledila so se tudi v Sloveniji leteli veliki trikotniki. Tekmovalni žiriji res ni preostalo drugega kot da nam zastavi konkretno pogačo. Tokrat je bilo treba za optimalni štart najprej preskočiti Bassano in se priklopiti na pobočja Montegrappe. Posledično je bilo potrebno tudi zgodaj v zrak, saj smo imeli 10 jalovih kilometrov do željene pozicije. Vsi nismo na to pravočasno pomislisi in je bila malce panike v zraku. Sam sem ostal kakšnih 100m spodaj, saj mi je preprosto zmanjakalo časa. Ne vem sicer zakaj, ampak sem bil kar malce odsoten v zraku in sem tuhtal na vse stvari samo na dirko ne. Kot da se mi ne bi dal preveč. Potem pa Oudie zapiska štart in padem v trans. Polna plinka nazaj na Montegrappo in po vzhodnem grebenu proti Feltram. Brez milosti ga tišim in uidem skupini. Pred mano sta le Latour in Marli. Preskočim na hrib za Montegrappo in se s cca 75km/h brzine zaletim v petko ki mi kar strga B linije iz rok. Agresivno ga vržem na kanto in z veseljem pogledam kako je Jurij tik za mano, ostala grupa pa priklopi steber konkretno pod nama. Obožujem take trenutke 🙂 Hitro se pomaknem naprej pod nastajajoče bazice, ki nas čakajo pred preskokom dolge doline v kateri leži mestece Feltre, kjer smo imeli svetovno prvenstvo dve leti nazaj. Približujem se višinski limiti, zato skočim kakih 200m nižje in probam odpeljat dobro linijo, kaj mi vredu uspe, saj pridem tja do 80m do limita. Na tem mestu je za mano kar nekaj mandeljcev prebilo limit in so bili kaznovani. Na žalost je med njimi tudi Jože, ki ga je petka izstrelila v stratosfero. Skočmo čez dolino in smo spet na znanem terenu. Priletimo nizko na greben in tu se naredi manjša selekcija. Tempo je divji in je treba res delat. You snooze you lose bi rekli. V ospredju je formira mala grupa kakih 6 pilotov, ki jih pred Bellunom ujamem, z mano pa je tudi Dušan. V skupini so še creme de la creme francoske flote, to so Hamard, Armant, Wirtz in Latour. Hvala bogu imamo par preskokov da lahko uživamo v pogledih na zasnežene gore in fantastični razgled. Taki momenti ti kasneje res dajo mislit kaj vse ta padalstvo nudi. Na tekmi pa ni časa za to saj je treba garat v hardcore pogojih, kjer pa se gas ne popušča. Na obrani točki pri Avianu smo vodilna grupa vsega 4km pred zasledovalci zahvaljujoč težkim nogam! Povratek proti Bassano in hkrati v cilj pa nam ne gre tako hitro in nas druga grupa hitro ujame. Tako se po cca 110 km dirkanja situacija resetira in se gremo na novo. Do večjih razlik ne pride in v cilj po zopet norem ciljnem doletu ob grebenu priletimo skupaj. Leading točke naredijo svoje in ni presenetljivo, da nas 5, ki smo vodili 110km, tudi osvoji prvih 5 mest. Zmaga gre zasluženo v roke Luc Armanta, 2. je prerojeni Julien Wirty, 3. Honorin Hamard, 4. Russel Ogden , 5. moja malenkost in 6. zimzeleni Jurij, ki spet vrhunsko odleti ciljni dolet. Na koncu smo vsi izmučeni, tišat na glavo 4 ure skupaj res ni kar tako. Vsi pa se strinjamo da na bo ta dirka ostala v spominu za večno. Ave!

Task 4: 91.5km, piše Tadej Krevh

Glede na vremensko napoved, je to najverjetneje zadnji dan tekmovanja. Napoved je bila za manj vetra, dviganja pa dobra do 1800m. Marker je bil pomaknjen precej na vzhod, tako da smo potrebovali kar nekaj časa da smo se spravili v optimalno pozicijo. Dviganja so bila na začetku precej slaba in sam sem se spravil v dobro pozicijo šele kakšnih 5min pred odprtjem štarta. Vsi razen Marlyja smo dobro naštimani na markerju, le Marly ni mogel dvignit in je moral startati malo nižje. Prva obratna je 6km na ravnini, štart mi uspe optimalno in sem med prvimi in višjimi. Po obratni se obrnemo nazaj proti hribom in tako se gruča 150 pilotov znajde ob pobočju, kjer eni vrtijo, eni floatajo, eni gredo pa kar dalje, ker je gneča res neznosna. Sam sem odločim, da bom šel kar naprej in povrtel šele ob preskoku doline. Preskok doline gre brez težav, vsi tiščimo poln gas. Tudi ko pridemo preko doline do grebena, se zelo malo vrti, večinoma samo malo pofloatamo v močnih dviganjih in nadaljujemo pot on grebenu na zahod. Naslednja točka je postavljena zanimivo, krajša pot do nje vodi preko doline, malo daljša pa ob grebenu. Sam se kot edini iz prve skupine odločim za daljšo ampak v moji glavi optimalnejšo pot – torej skočiti na greben. Greben dobro dela, sicer se skupina že vrača nazaj s točke, jaz pa moram še 500m naprej po grebenu, ampak so prenizki, da bi priključili greben in v paniki iščejo dviganje nizko nad tlemi. Jaz medtem v miru obrnem obratno in se ob grebenu vračam nazaj na vzhod. Čez kak kilometer ujamem grupo, ki je nižje ni nekaj vrti. Nekateri piloti iz prve grupe tudi pristanejo. Jurij se reši z 30m. Drama nižje v dolini. Zgoraj na grebenu pa poezija, sicer je veter v uvalah kar močan in je treba včasih tudi čez kak rotor pri preskokih robov, ampak je zadeva obvladljiva. Tako se znajdem v vodstvu in pičim ob grebenu nazaj proti štartu. Naslednja točka je 7km na ravnini in pred koncem grebena bo potrebno naviti do inverzije. Ko letim mimo starta mi rukne gor 4m, ampak se odločim, da še ni pravi trenutek za vrtenje, saj bi bila pot do točke na ravnini predolga. Skupina za mano se odloči povrteti. Sam kakšnih 500m pred koncem grebena dobim željeno dviganje in dvignem do inverzije, medtem pa se mi pridruži še Marly, ki je podobno kot jaz peljal greben in nadoknadil slab štart. Skupaj letiva nad ravnino in po obratni točki se ločiva. Ker sva imela kar nekaj hrbtnega vetra, sam zmanjšam gas in šparam višino, saj ravnina zelo slabo izgleda. Marly nadaljuje s precej gasa, kar ga stane višine. Sicer greva oba nad eno tovarno in okoliška polja, a Marly zgreši 1m dviganje in se mora spodaj nizko reševati v pozitivni nulci. Meni se pridruži še en pilot in skupaj najdeva slaba 2m, in v nekaj zavojih ko vidim, da mi je greben v dosegu, potisnem proti grebenu, ki me nagradi z 4m dviganjem. Dva padala nižje se mi pridruži še Durogati in 2 ostala pilota. Kakor vidim, da imam pravo delovno višino za greben – torej da bom lahko letel ob skalah, potisnem naprej po grebenu. Ker je sonce že precej na zahodu, delujejo dobro samo prisojni deli pobočij, in to izkoristim s tem, da sekam uvale in se peljem direktno v obsijane dele pobočij. S tem mi uspe nadleteti vse tri pilote, ki mi sledijo, ko pridem do zadnjega večjega kuclja pa sem nagrajen še z lepim 4m dviganjem, kjer v štirih zavojih popravim višino in krenem dalje. Med tem vidim, da je malo naprej in višje Vogel, ki je očitno boljše odpeljal ravnino kot ostali. Od tu naprej je bolj kot ne še samo polna plinka do obratne na vzhodu in popuščanje v dviganjih, saj kaže do cilja še -500m. Po obratni je potrebno odleteti še kakšnih 10km grebena in potem dobrih 6km do cilja in ostaja napeto vse do konca grebena. Kočno do konca grebena zlezem na +100m za dolet in potem samo še gas do ESS nad ravnino in v cilj. V cilj pridem kot drugi, 30sec za Voglom. Minuto za mano pa še trije piloti. Druga grupa pride v cilj kakšnih 7min za znami. Ostali naši ta dan dosežejo Marly 11.mesto, Cegi 12., Molek 19., Vidic 26., Bojan 34. in Orož 38.mesto.

Zaključek

Na velikonočni ponedeljek nas zgodaj zjutraj zbudi obvestilo organizatorjev, da se pričakuje poslabšanje vremena in da je dirka odpovedana. Po eni strani smo se zalimanih obrazov v pojstelji tega razveselili, saj smo se brez slabe vesti samo obrnili na drugo stran in odspali še eno kitico. Po drugi strani pa sta Jurij in Tilen zavohala kri, in si želela dirke, da bi si izboljšala overall pozicije. Na koncu se je dan izkazal za čist regularnega in je bila odločitev organizatorja malce brca v temo, ampak tako pač je. Po štirih dirkah, 450km, 12 urah, povprečni hitrosti letenja 33km/h, 20 jajcih, 5kg mesa, in n-tih okrepčevalnih steklenic vode z okusom hmelja zaključili borbo za trofejo Montegrappe. Le ta je šla v roke francoskega zvezdnika Honorina Hamarda, Ferdinand Vogel se je z nedeljsko zmago zavihtel na drugo mesto in za vsega 1 točko prehitel Jurija Vidica, čigar forma ne upada in je bolj nevaren kot kadarkoli. Med top 10 na šestem mestu je končal Tilen Ceglar. Celotna slovenska ekipa je odlično letela in ostali naši so si sledili na 17. mestu Dušan Orož, 25. Bojan Gaberšek, skupaj na 29. mestu Marko Novak in Tadej Krevh, ki je pokazal svoj potencial, 35. Primož Suša in 36. Jože Molek!


Pa velik pirhov!

Trofeo Montegrappa, task 1

Posted by Tilen Ceglar, Jurij Vidic, Tadej Krevh

Dodaj odgovor