V soboto 10. oktobra smo se SYP mladinci s kapetanom Duletom podali v sam kljun naše kokoške na vitlanje v Petišovce. Zbrali smo se ob prvi slovenski moto stezi – Lindauring, kjer nas je pričakal vonj po bencinskih hlapih in zažgani gumi.

Neprestano škripanje pnevmatik nas premaga da preverimo sceno na dirkališču. Dečki nabijajo kroge in drsijo bočno čez ovinke, tu pa tam koga zavrti, zaleti se začuda noben.

Kmalu pripelje novi lastnik vitle, Boštjan Komaricki – Cicki, in sledimo mu na bližnjo lokacijo. Tam nam predstavi svojo novo pridobitev – najsodobnejšo vitlo G8, edina s certifikatom DHV.

Vitla v principu deluje tako da se med vožnjo avtomobila štrik odvija z bobna vitle, operater pa ga zavira in tako ustvarja natezno silo ki te vleče naprej in gor.

Sledi varnostni brifing, kjer nas operater opozori na kaj je treba biti še posebej pozoren pri vitlanju. Paziti moraš predvsem na dve stvari. Po dvigu kupole moraš čim hitreje steči in se upreti želji po usedanju v sedež.  Od trenutka ko se dvigneš od tal pa do odpetja z vitle ves čas preverjaš in popravljaš smer kupole, tako da je pravokotna na vlečni štrik. Če ti to dvoje uspe bo šlep uspešen in visok.

Ker imam pod pasom cele štiri šlepe iz prejšnje generacije prekmurskih vitel me operater kot najizkušenejšega mladinca določi za prvi šlep.

Postopek vitlanja gre nekako takole. Operater me s klinko vpne na štrik, ga napne in preveri če se slišiva preko radijske zveze. Ko mu s priklonom potrdim da radijska zveza deluje avto spelje in med odvijanjem štrika pospešuje do 40 km/h oz. več če imaš hitrejše padalo. Ko doseže to hitrost dobim povelje za dvig kupole in ker mi to uspe brez težav me že zategne in šlepa v višave.

Padalo takoj po dvigu od tal leti pod precejšnjim vpadnim kotom, večjim kot si ga vajen pri letenju v termiki, zato je občutek kot da ležiš na hrbtu. Položaj je podoben kot pri hitremu izhodu iz spirale ali izvajanju nihajev oz. delfinčkov na tečaju SIV. Globoki potegi komand so v tej fazi nevarni in nepotrebni.

Ko vitli zmanjka ceste ali štrika ti da operater znak za odklop in že iščeš dviganja ali pristanke, ki jih je  je na ravnici veliko. Višina ki jo dosežeš s šlepom je odvisna od dolžine ceste na kateri se šlepa in čelnega vetra, termika seveda pomaga a danes je bila bolj redka.

Glede na pretežno oblačno vreme in brezvetrje smo s šlepi dosegali višine med 300 in 400m AGL, kar je za trening dovolj. Opravili smo po 4 – 6 šlepov in se dodobra navadili na ta način vzletanja.

Glede na pretekle izkušnje vitlanj lahko rečem da je nova prekmurska vitla G8 z ekipo odlična pridobitev za padalsko sceno. Uigrana ekipa omogoča za uporabnika na drugem koncu štrika umirjene, nežne šlepe brez cukanja in zelo varno vzletanje.

Cicki se je izkazal tudi kot dober gostitelj. Poleg upravljanja vitle je poskrbel še za malico, bar za osvežitev s prigrizki, povabil par fotografov in zame najpomembnejše: prinesel celo cerado za pod padalo, da ga ne valjaš po makadamu.

Zahvala Letalski zvezi Slovenije za sredstva, našemu kapetanu Duletu za organizacijo in vodenje in celotni ekipi Vitla G8 Slovenija za lepo izkušnjo.

Z ekipo SYP smo preživeli lep dan na ravnici. V Prekmurje se vrnemo v naslednji sezoni ko se bo dalo tudi kaj odletet s tega lepega konca Slovenije.

Serial CUP 2020

Posted by Rok Lorger

1 comment

Boštjan Komaricki

Vse je res! Bili ste odlicni gosti, poslušni učenci in dobro vleteni piloti! Vreme je bilo kar pravšnje za to po kar ste prišli, sicer bi vas vaš XC dnk prisilil v prelet prekmurske ravnice in bi samo še s kombiji letali za vami 🙂

Ste odlična družba, katere se veselim kakor zgodnje pomladi, ko boste porisali črte čez ravnico v svojih “Trackih”!

Se vidimo kmalu!!!
Vitla G8, Boštjan Komaricki, operater

Dodaj odgovor