Člani (in tudi ex člani) mladinske reprezentance pobrali vse dnevne zmage na serial cupu. Skupno zmago si je prav tako priboril mladinec Rok Lotrič, in tudi kot ekipa smo stopili na najvišjo stopničko dnevni reporti zmagovalcev:
Sobota, 22. Avgust v letu polnem presenečenj ko se pač dogajajo še nevidene stvari. Po (pre)dolgem času se zbere kakšnih 90 tekmovalcev v toplem objemu domačega kampa Gabrje. Tam se je začela že tradicionalna 6-dnevna tekma v preletih z jadralnimi padali, veličastni Serial Cup. Neskončno mnogo madžarskih pilotov, Poljaki, nekaj iz sosednje Avstrije, seveda mi, pa mogoče še kakšen posameznik od drugod.
Dan 1. Jančič začne z mladinsko razpaljotko.
Začetek prvega dne na pogled sploh ni bil obetaven. Spravijo nas na štart, pa še to se depresivni g. Čujec pizdi na vsakega, ki zamudi 3,2 sekunde. Na vrhu pa pa tudi ni bilo čutiti tekmovalnega naboja. Po dolgem času se namreč vsi vidimo, dolina je oblačna in baza oblakov nizka. Okoli pol ene ure se začne jasniti in slovenski bog padalskih tekem, Gašper Prevc, ne okleva in odpre štart v približno 50 km dolgo dnevno disciplino. Štartni marker odpeljem slabo. Časovno sicer OK ampak po višini bi rekel nekje na spodnji meji povprečnega. Jurij med drugim, je štartal prav božansko. Hvalabogu ni zares tekmoval. S selektorjem mladinske reprezentance pohodiva plinko. Ni heca. Na Planici poberema in s polno plinko nazaj proti Kobali. Tako sem bil sfokusiran, da za druge sploh ne vem kaj so počeli, ves čas sem imel občutek, da so tik za nama. Še nov sedež sem imel. Luštna stvar. Z Vodil vrha grem direktno na anteno pod Kobalo, Dušan pa malo bolj naokoli. Na poti nazaj z antene proti Krasjemu vrhu sma se pred Vodil vrhom spet srečala in to isti višini. Kmalu zatem je v resnici sledila odločitev dneva. Dušan je na preskoku z Mrzlega vrha izbral le malo drugačno linijo kot jaz, pa ga veter tako močno splaknil, da se še danes čudim. In tako sem ostal sam, in se res (kot sem povedal na brifingu) šele v Planici odločil, da grem bolj severno opcijo po hribih v Krasji vrh, tam pa izpod baze na 1650 m direktno v cilj. Velika večina tistih, ki so šli proti Kobariškemu Stolu, so tam tudi pristali. Prvič v življenju pristanem prvi v cilju, z zadovoljivo prednostjo. Selektor se je nam vsedu, ostali mladinci (Lotrič, Kocjan in Bavdaž) pa vsi med 15. Kr dobr začetek.
Task 2. Razpaljotka Lotrič.
Prvemu tasku sta sledila dva kisla dneva, zato s tekmo nadaljujemo šele v torek. Vreme izgleda super z visoko bazo, probleme nam dela samo vzhodnik zaradi katerega gremo v zrak šele ob 14:30, ko se situacija z vetrom umiri. Razmere v zraku so ob tej uri res odlične, do baze na 2400 m nas katapultira konstanten 4 m/s steber. Štartni marker je Slap ob Idrijci, zato se pred štartom pomikamo proti jugu. 5 min pred štartom z manjšo skupino čakam pod bazo točno na robu cilindra, takrat pa naš steber ugasne kar pomeni, da je večja skupina nekoliko bolj zahodno bolje postavljena za štart. Po markerju sledi obratna točka na Krnu, zato se vsi usmerimo proti Mrzlem vrhu. Večina pilotov pelje povsem direktno linijo, sam pa se raje držim bolj desno proti Kobali, kjer smo pred markerjem čakali pod bazami in res je moja linija boljša. Nekoliko naprej od Kobale naredim še tri zavoje in z res dobro višino nadaljujemo proti zahodu. Prvi piloti (z Duletom na čelu) so medtem že na Vodlem vrhu, kjer tudi najdejo dober steber. V ta isti steber se priključim v višini najvišjih, popravimo višino in že gasiramo direktno proti Krnu. Letimo pod bazami, na poti proti Krnu tako priletimo še v dva močna stebra, v enem od njih še malenkost povrtim in nadaljujem nekoliko za prvimi ampak najvišji. Prvi del grebena proti Krnu ne drži najbolje, tako da se vodilni na Krnu nekoliko ustavijo, sam pa z boljšo višino samo peljem, obrnem točko in iz višine baze že peljem proti jugu – naslednja obratna je postavljena nad dolino. Ostali piloti tudi hitro poberejo in na točko peljemo v manjši skupini. Obrnemo točko in se usmerimo proti naslednji obratni pri Voglu. Priletimo na Mrzli vrh in nato proti Vodlem vrhu. Interval po celotnem grebenu je neverjetno slab, zaradi česar se tu kljub solidni višini za večino pilotov dirka žal zaključi. Od naše skupine preživim samo jaz, ki sem v tistem trenutku najvišji in tako na Vodlem vrhu vseeno dobim šibek steber. Poberem samo 200 ali 300 metrov čez hrib, toliko da se lahko vržem zadaj proti Čadrgu, kjer pa končno popravim skoraj do baze. Medtem so nekateri piloti, ki so iz ozadja spremljali masaker pod Mrzlim vrhom, odvili proti Planici in Krnu in tako počasi nadaljevali zadaj po hribih. Obrnem točko in se odpeljem proti Kobali, ki je v smeri naslednje točke, ki je spet Slap ob Idrijci. Na Kobali se brez večjih problemov spravim pod bazo in naredim točko, od koder sledi samo še cilj v Gabrjah. Zaradi zahodnika po dolini se namesto direktne špure raje odločim za povratek na Kobalo in šele nato v cilj. Medtem tudi zasledovalna skupina priklopi Kobalo in večina jih nato z nekaj zaostanka tudi pride v cilj.
Urednikova pripomba: Lotrič je tle z besedani “nekaj zaostanka” zelo skromen. Pred prvim zasledovalcem je mel 25 minut prednosti.
Task 3. Lotrič se razpištoli.
Za sredo je napovedano precej zahodnika in pokrivanje, zato se odločimo za Lijak. Zaradi visoke oblačnosti sprva res zgleda precej klavrno. Vseeno sestavimo task in počakamo, da se dan zbudi. Kljub pokrivanju poberemo brez večjih problemov. Štartni cilinder je postavljen približno preko Danijela od koder gremo proti vzhodu, kjer je točka postavljena nekoliko izven grebena. Štartam solidno in odpeljemo se proti vzhodu. Nekateri nadaljujejo naprej v višini grebena, nekateri pa se nekoliko naprej od štarta ustavimo v stebru. Tu naredim napako, ker je prehitro odpeljem iz dviganja kar direktno proti točki, kjer se potem skupaj s še nekaterimi rešujem precej nizko. S težavo se spravimo nazaj na greben, ampak smo v zaostanku za vodilnimi, ki so medtem visoko obrnili točko in že blizu naslednje točke, ki je Kromberk. Letimo proti zahodu in ker opazim, da je interval okoli štarta slab že prej popravim višino, kar se kasneje izkaže za super potezo, s katero pridem nazaj v vodstvo. Prva grupa je na točko letela nizko in se zato zataknila (nekateri zato tudi odstopijo). Točko obrnem visoko, zraven mene leti še Kejžar. Naslednja točka je pristanek, ki ga Kejžar naredi v istem glajdu, sam pa popravim višino na Danijelu, naredim točko in se vrnem na greben, kjer se nato s Kejžarjem spet srečava. Zraven naju je še Andy in skupaj peljemo po grebenu do Čavna, ki je naslednja obratna. Razmere čez dan se izboljšujejo in greben odlično drži. Obrnemo Čaven in gremo na točko proti zahodu, ki je spet postavljena nad ravnino. Blizu štarta dobimo širok ampak precej šibek steber kjer počasi splezamo dovolj visoko, da se odpeljemo ven na točko. Pred nami leti Marli na enzotu in nam pokaže dobro linijo. Andy se za razliko od naju s Kejžarjem ni ustavil v stebru in točko naredi zelo nizek. Kljub temu se mu nato uspe pobrati nazaj. Sledi še zadnja točka pred ciljem, ki je postavljena nekoliko južno od skreta. Peljemo se po grebenu, vmes malenkost popravimo višino in ciljni dolet naredimo brez problema. V tem zadnjem delu mi uspe pobegnit Kejžarju in Andyju tako, da imam v cilju kakšno minuto prednosti. Še par minut zatem pride v cilj druga grupa s Kocjanom, Duletom itd.
Task 4. Kocjan razpaljotka.
Dopoldne je še kar nažigal veter na štartu, ampak kasneje je veter padel do te mere, da so se pokazale možnosti za dirko. Sicer mi je blo že kar mal mučno čakat ampak ko gre zares pa štartam pou urce pred markerjem in sledi matranje pod kobiljo, itak da mi nič kej ne uspe pobrat in se 12 minut do markerja jezno vržem v višini štarta na Kobali v triglav, tam pa na srečo direktno v raketo, ki me v zadnji minuti pred štartom ponese med ostale. Z razliko prejšnjih dni, sem v štartu letel malenkost rezervirano do prve obratne na Krasjem vrhu tam pa hitro v loku proti točki na robu Planice skupaj z Lotričem pred Krnom popravljala višino. Od Krna dalje pa nižji pobegnem dalje obrnit točko, ko se ostali odločijo, da navrtijo do baze, pri točki skupaj obrneva s Kubo, ki je na točko priletel direktno. Letiva proti polovniku, on višje in hitrejše, jaz rezervirano za boljši glajd. Ko prispe do hriba kar nadaljuje po hribu dalje brez pridobivanja višine jaz pa priletim direktno v raketo, ki me dvigne skoraj na vrh grebena in gasa proti točki (Trnovo), ki je bila postavljena na sredi doline in nazaj. Na krasjem vrhu popravim nekaj metrov, spet skupaj s Kubo uideva ostalim, ki so bili nižji proti Krnu. Tam jaz popravim ravno toliko, da se lahko vržem čez grebenček proti mrzlem inštrument pa zapiska final glide. Pred ciljem smo še leteli proti mostu na soči (3km radij) točko skoraj zgrešim v boju s Kubo, ki je potem zaradi najine majhne višine popustil na gasu. V cilju sem se tako lahko veselil svoje prve dnevne zmage 🙂 in skupnega 6 mesta v celem tednu.
Rezultati: https://www.serialcup.com/results
Slike: https://www.facebook.com/serialcup/photos
Ste res vrhunski!!