Vremenska napoved za ta vikend ni bila ravno odlična, ampak je bila končno sreča na naši strani in se je dalo leteti tri od štirih predvidenih dni. Tekmovanja se je udeležilo lepo število (64) pilotov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in nekaj posameznikov iz različnih koncev sveta 😊. Manjkali so sosednji Italijani ter seveda zaradi svetovnega pokala v savojskih Alpah večina TOP slovenskih pilotov.


TASK 1:

Začne se s petkovim jutrom, ko smo zamudniki še zadnje minute opravljali registracijo, in s hitenjem na Kobalo. Task komisija kaj hitro sestavi disciplino (44km) in organizator nam jo predstavi skupaj s safety briefingom. Odprtje štarta in markerja se je zaradi pokrivanj enkrat prestavilo za 20 min, tako da smo v zraku ob 14:20 cca štiri kilometre južno od Kobale štartali proti prvi obratni točki Matajur z velikim radijem 5 km. Na poti proti Matajurju smo se razdelili v dve skupini, ena skupina smo šli direktno linijo ob grebenu Kolovrat, druga skupina pa bolj ziheraško po daljši poti preko Mrzlega vrha. Tisti, ki smo bili v samem štartu nizki, smo tu večinoma zaključili svoje lete, višji pa so se podali nazaj proti Mostu na Soči. Disciplina je spet zavila nazaj proti Liveku in zaradi vse močnejše pokritosti se je zgodil kar velik usip tekmovalcev kmalu pred in po obratu nazaj proti Kobali (anteni). Še zadnjih nekaj s CCC padali zaradi pokrite cele doline samo še priglajda čez Tolmin. Da pa naloga ni bila pretežka, je tradicionalno dokazal Tomaž Eržen aka Kača in kot edini tekmovalec uspešno zaključil nalogo in pristal v cilju (kamp Gabrje).

TASK 2:

V soboto smo se ob 9. uri odpeljali na vzletišče, kjer smo pripravili padala in prevzeli lunch pakete, v katerih nas je organizator presenetil s 3-hodnim menijem 😊. Ta čas pa so že sestavili današnjo nalogo (58km). Leteli bomo čez Lijak, nam predstavijo na briefingu z opozorilom, da bo danes močnejši severni veter kot včeraj. V zrak krenemo uro prej kot v petek in kaj kmalu spoznamo, da bo dan kar stresen. Čakanje na štartni marker nad Kobalo zaradi turbulenc, ki jih je povzročal sever, ni bilo nič kaj prijetno. Sam pri sebi sem si govoril: »Zdrži zdaj, saj bo lepše na Lijaku.« Ko ura obije 13:15, se vsi zapodimo na 29km dolgo pot proti viaduktu. Že v samem štartu je odpadlo kar nekaj pilotov, saj jim nad Bačo ni uspelo popraviti višine in nadaljevati poti preko Banjšic. Malo pred Lijakom se izkaže, da sem si slabo zamišljal mirne razmere, saj je pričelo spet konkretno razbijati vse do viadukta. Kljub temu, da je bilo kar nekaj dela s padalom, je bil velik plus to, da je super peljalo in sem se lahko direktno zapeljal od viadukta proti Sveti gori. Naslednjo obratno točko smo imeli v bližini umetnega jezera Vogršček. Na poti tja relativno nizek zapustim greben pri vojašnici z upanjem, da bom našel kašno dviganje na ravnini. Pred obratom proti Šempetru malenkostno popravim višino. Na pol poti v veter pa sem dobil odličen steber, ki ni bil nič zanešen in tako s pridobivanjem višine nisem nič izgubljal kilometrov. Ko je oudie zapiskal, da bom imel dovolj višine, sem se odpravil obrniti Šempeter (4km cilinder) in še final glide proti cerkvici v Vitovljah in na pristanek pod Lijakom. V cilju nas zaključi 23. Sam sem se uvrstil na 20. mesto in na 2. mesto v Serial kategoriji za Rokom Lotričem. Dnevni zmagovalec pa je bil hrvaški kolega Toni Lovrec. Po logistiki nazaj v kamp je sledil še polenta party 😊😊.

TASK 3:

Zadnji dan zaradi napovedanih popoldanskih ploh pohitimo na hrib in kaj hitro opravimo z briefingom. Za finale so nam zadali 60km dirko. Ko pričnejo prvi tekmovalci vzletati, se izkaže, da bo dan ponovno zahteven kot v petek in bo potrebno paziti na pokrivanja. Tudi začetek naloge je bil skoraj identičen kot tisti dan, s to razliko, da sem se sedaj znašel skupaj s skupino, ki nam je uspelo dobro nabrati višino in odpeljati preko mosta na Soči nazaj na Kobalo. Tam nas je pričakal steber dneva, ki je kar konkretno nabil v sedež. Ker sem bil v manjšem zaostanku in ker mi pobiranje ni šlo tako dobro od rok kot skupini, sem se raje zapodil obrnit točko na Kobilji glavi in z boljšo linijo proti Vodlemu vrhu izničil višino, ki mi je ni uspelo pridobiti. Tako sem se znašel spet skupaj z Lotričem in Poročnikom, s katerima skupaj zavrtimo. Sledil je let nad kamp in direktno proti Kobariškemu stolu. Na Planici sem popravil višino, a ostal cca. 100 m pod Lotričem. Na Stol sem prispel malo pod grebenom in pri točki dobil raztrgano dviganje skupaj z nekaj kapljami dežja. Ker nisem želel Lotriča spustiti preveč naprej, sem se spet podal za njim malo nižji proti cilju v kamp. Ker si nismo zadali dovolj višine na Stolu, je bilo potrebno še eno vmesno dviganje, ampak dolina naprej je bila v temi. Ko smo prispeli pod Planico, sem se ustavil v luknji, kjer sem ob šibkih dviganjih skupaj z dvema vzdrževal višino oz. jo vsaj počasneje izgubljal, Rok pa se je odpeljal še malo naprej, kjer se je pred kratkim pokazalo sonce. Ker termika še ni dobro pričela delati, mu žal ni uspelo pobrati in je bil primoran pristati, 2-3 minute za tem se je na istem mestu že razvil steber, ki sem ga lahko izkoristil jaz in, ko je inštrument zapiskal zadostno višino, odletel v cilj. Nalogo nas je opravilo 38 pilotov, dnevni zmagovalec pa Madžar Pal Takats. Za zaključek je sledila še podelitev pokalov in praktičnih nagrad najboljšim.

Čestitke vsem sotrpinom in tudi organizatorju Adrenalin Gornje Posočje za uspešno izpeljano tekmovanje.
Se vidimo na naslednji tekmi 😊.

REZULTATI
Slike: Nick Petrič

PWC France: vsaj ena obratna v rotorju

Posted by Peter Kocjan

Dodaj odgovor