Ampak je res tko kt Jože prav. Ni nam hudga. Po letenju ali bicikliranju greš lepo na bazen pa savno pol pa spat. Luksuz. Še večji luksuz je da spimo direkt zravn gondole, tko da ni treba zgodi vstajat. Juriju bi blo to zlo všeč. No in po dveh dnevih premora mamo le spet dirko. Vreme vse ok, ampak popoldne naj bi prišla neka komprena in zato Martin Scheel s ekipo sestavi relativno skromnih 60km task. Jože še dans negoduje da je blo premal, jz pa pravn da je super. Dve urci je vse kar rabmo. Nismo kle na xcju da bi mogl grozne razdalje letet. To so tudi pri kolesarstvu poštudiral da so kratke dirke bolj ekspozivne in zanimive. Ruta je postavljena dokaj simpl, najprej po dolini proti Laaxu, potem nazaj proti Disentisu ampak s obratno na drugi strani doline proti Piz Medelu, potem nazaj bolj kot ne na prvo obratno in v cilj nekak na pol poti proti Disentisu.

Ampak veselica se je začela že pred dirko saj že ob 12ih nas pokrije koprena in večina, ki je že v zraku ima težave sploh pobrat. Situacija se mal zboljša ko gremo tazadnji v luft dobre pol ure pred štartom, tko da nakonc smo vsi vredu. To pa je tudi pokazatelj dneva, saj nas koprene stalno preletavajo in v trenutku ko dolino pokrije termika crkne. Po štartu se ne zaženem kot ponavadi, ampak mi noge ne dajo da se ne bi postavil v prvo bojno linijo. Spet nas eni nadmudrijo in se vozijo gor po vršacih, jz pa morm kakih 5km pred prvo obratno spet pobirat notr v skalcah. Tako se oddalji prva grupa, kjer je notr tud Jože. In kle je prvi trik dneva, ravno v tem trenutko spet pokrije in ko se prva grupa vrača nazaj na greden je vse muerto. Pač ker nisem slep sem pobral do baze in se po obratni radikalno naslonu na greben in lizu vsak kamenček. Veter je bil vzdolž hriba in kukr si se mal ven postavu te je ustavlal. Prva grupa ni imela druge kot nadaljevat po dolini nizko, mi zadaj pa smo pobiral kar smo dobil, in tu se je zgodil drug trik dneva. Zapelju sm se mal bolj v eno dolinco, da bi prsu mal bolj na privetrno stran in z uhom enzota prilimanim na travnik me začne uspešno pobirat. Naberem dost višine da preskočim malo dolinco (še zmer na grebenu to). Tam sm spet dost visok da pridem do strmega dela grebena in v tem trenutku se tud malo zjasni, tako da poberem do baze, ki se ravno nardi nad mano. Na tej točki sem v bistvu sam, Hamard in še par mandeljcov so mal pod mano. Rečem si če zdej ne preskočim glavne doline kdaj pa bom in grem. Nihče mi ne sledi in grejo naprej po grebenu. Prva grupa pa medtem še kr nadaljuje nizko proti Disentisu.
Sprva nisem bil čist prepričan v potezo ker smo imeli precej zahodnika in s mojo linijo sem po tej logiki letu direkt v pralni stroj. Na drugi strani doline pa imamo še en zaprt zračni prostor (pomoje za ptiče). Ampak na oudiju vklopim sideview in vidim da ga lahk preskočim, zato grem kr direkt čez njega. Pred mano se začejo delati ene fecke (oblak, ki to ni), glajd se izboljša in vse zgleda se bo poteza obrestovala. Imam pa v glavi kaj je reku Scheel na briefingu: “ne it nizko notr proti obratni ker vrjetno bo grdo in ne bo delal”. Ugante kaj jz nardim. Itak se kr notr zapeljem na vhodno stran hriba, ki bi mogu bit po vsej logiki v močnem leeju. No ampak da ne boste mislni da sem tak teliček. Po preskoku doline sem gledu oblake in hitrost in sem začutu in izmerljivo opazil da me veter potiska proti obratni, torej kt nek severovzhodnik. Zato sm se odloču da ostane na tej strani, medtem ko so vsi ostali kasneje preletel dolino in na drugi strani priklopili na zahodni strani. Vedno pa sem bil tud dost visok da bi skoču na drugo stran z mal ovika. Ampak je kr šlo in šlo in lepo prime, poberem, naredim obratno in opazujem ostale, ki šele dobro preskočijo dolino. V tem trenutku vem da je zmaga moja, če le ne bom kej neumnega naredu. K sreči je bil preostal del zelo einfach in s še enim močnim stebrom na poti mirno in preudarno pripeljem do konca, brez groznega stresa. Brez skrbi, nisem se omehkužil, še zmer je šla polna plinka. Po cilju zmerim še prednost pred ostalimi: cca 3 minute. Vredu je si rečem.
Jože je od prve grupe med najboljšimi in konča sicer kakih 9 minut za mano, ampak je to dovolj za 12. mesto. Po tekmi pa malčka, bazen, savna in tisti tadrag Zweigelt, ki sm ga za jožeta prnesu iz Avstrije. Ni nam hudega.

Link do leta

Rezultati

Serial CUP 2020
PWC Disentis, Švica: Ne šparamo!

Dodaj odgovor