Ker imam kar nekaj za povedati o včerajšnjem dnevu, me je Jurij prosil če danes napišem report jaz. Evo, za nami je peta dirka na svetovnem pokalu v Sopotu. Po toliko dneh smo že padli v lep ritem – zjutraj zajtrk, potem si spakiramo stvari in se nalagamo ob 9:30 v kombi za transport na štart. Do tukaj vse kot prejšnje dni…
Na vzletišče se vozimo s staro sedežnico, ki nima nobene zavore, in z kar lepo hitrostjo pride do potnikov, kjer dva uslužbenca sedežnice umirjata sedež, da se piloti s padali lahko usedemo nanj. Pri meni je šlo nekaj narobe, in sem po nekaj metrih odskočil, padalo pa je ostalo samo na sedežnici, nezavarovano. Na moje začudenje sedežnice niso ustavili (kot je bila navada ob takih primerih) in vkrcal sem se na naslednji sedež in opazoval padalo pred seboj. Najprej me je še precej skrbelo, da bo padlo dol, saj ob stebrih, kjer gre zajla preko rolerjev sedež precej zatrese. Ampak je izgledalo da bo ok. Za vsak slučaj sem si pripravil telefon – vključil GPS in pripravil kamero. In res, pri stebru 22 (slika) rukzak zgrmi v globino. Na praktično najbolj nedostopnem delu. FAK! Ne me je*****. Takoj vzamem telefon in pošljem lokacijo padca na Whatsapp PWC skupino in naredim fotografijo lokacije, za lažje iskanje/reševanje.
