Ko pridemo na štart nas preseneti močan veter, da se kar gledamo med sabo. Izmerili smo povprečje okoli 10 m/s u sunki 13 m/s. Task committe sestavi 76 km dolgo dirko, organizator pa na breafingu pove, da je vetra cca. 2,5 m/s, ha-ha… 😉 Omeni tudi, da naj bi veter kasneje malo pojenjal.
Bojan in jaz kar hitro poštartava, takrat še brez problemov – kasneje so fantje rekli, da je bilo videt kar nekaj akro vložkov na štartu, čemur se niti ne čudim, saj so bili sunki še vedno okoli 10 m/s. Dirka nas vodi rahel cik-cak po grebenu pred štartom, nato pa one way v Španijo. Ampak ne si mislit da hrib (greben) dela – takoj se je treba odpraviti na ravnino. Exit štartni marker z optimalno pozicijo daleč nad ravnino, kjer sem bil tud sam in je delalo res lepo. Baza na cca. 2450 m. Vsi Slovenci štartamo solidno. Tudi sam sem končno naštiman OK.
Prva in druga obratna točka – levo od štarta ter nazaj ne predstavlja kakšnih problemov. Držimo se pametno, na višini, kjer začuda ni bilo čutiti tistega strašnega vetra. Le Tilen se je po markerju malce preveč zagal in tako pokurili preveč višne. Za kazen je prvo polovico dirke odvozil bolj previdno. Kmalu je bila na vrsti predzadnja obratna točkam kjer se zadeva šele zares začne. Do cilja je še cca 45 km. Na predzadnji točki se držim malce bolj ven na desno in proti vetru, kjer nabašem na lep steber, ki me še z ostalimi 4 piloti katapultira na 2350, med njimi je tudi Cazuax, vendar nobeden od njih ni želel peljati naprej. To je bila edina šansa, da bi lahko zbežali večini.
Tako potegnem prvi in ostali trije gredo za mano, sicer nekoliko bolj zadržano na gasu … tako da tudi sam ne grem na glavo in sam. Bolje bit malo previden na ravnini in zato nas dohiti ogromna grupa 50-60 pilotov. Med njimi tudi Jurij, Suša in Bojan. Za tem skupaj iščemo po ravnini. Eni se pomikajo kar precej iz idealne linije, kar mi ni najbolj všeč, ampak treba je z grupo. Tako naredimo rahel cik-cak in pičimo dalje.
Pred nami je del brez baz in obenem se kar pridno približujemo tlom. Grupa se razprši, a nikjer ni pravega dviganja. Z Jurijem se malce ustavima v šibkem stebru in popravila kakšnih 100 m preden greva dalje. Precej se razkropimo in z Sušo se odločiva peljati po levi na ravnino, medtem ko se Jurij odloči iti nazaj v minus k večji grupi. Sam (kot tudi Suša) oklevam kaj narediti. Ko sem enkrat že tako daleč, da ni več vrnitve, pač moram dalje na ravnino. Suša vesčas pelje malo lepše. Končno najdemo en srednji steber kjer popravimo višino in pičimo dalje. Tukaj se kot “gost from nowhere” še bolj levo od nas pojavi Krevh. Velika groupa z Jurijem, Tilnom in Bojanom za nami vrti lep steber in jim dobro kaže.
Tukaj si že rečem, spet sn zaje*o, ampak treba je iti naprej. Suša, Krevh in Cazaux so par sto metrov pred mano in malo višje. Odpravljamo se v ciljni dolet, dolžine cca. 2 0km in 1000 m minusa. L Absolutno bomo morali še pobrati, vendar v parih km ne naletimo na nobeno konkretno dviganje vredno za obrnit. Zato se odločim, da se šparam na gasu. Trije mušketirji pred mano pa pogumno tiščijo. Kakšnih 6 km pred ciljem s tremi padalci najdemo šibko dviganje in kolebam ali vrteti ali iti dalje. Do sedaj sem s previdnim glajdanjem v primerjavi s tremi pred mano, prišparal že kakšnih 50 m, a za cilj mi še vedno kaže minus. Druga večja grupa – desno od nas pa tudi dobro napreduje.
Kljub vsemu se odločim iti par metrov v minus in povrteti šibak steber. Škoda bi mi bilo pristati tik pred ciljem po tako dobri dirki. Popravimo za kakšnih 150 metrov in se odločim, da je dovolj. Porinem v cilj. Ob tem vidim da trem pred mano kaže slabo, so tik nad krošnjami in iščejo rešilni bilko, ki je niso dobili. Pristali so malo pred ciljem.
Hkrati pa desna grupa na polno gasira v cilj. Prvi na čelu desne grupe je Jošt. Za njim pa Tilen. Vsi ga gasiramo na polno. Tako v desni grupi z nekaj sekundami pred mano naredi cilj Jošt, za nama pa še Tilen.
Slovenci smo danes pokazali zobe in v naciji zmagali. Prvo mesto sem na koncu zasedel jaz. 😉 Končno enkrat cilj.
