Winter Cup je prva resna tekma po padalskem zimskem spanju, zato jo nestrpno pričakujemo vsi tekmovalci (na tekmo se jih je prijavilo več kot 200). Prav tako, pa je bila to prva tekma, ki smo se jo udeležili z novoustanovljeno slovensko mladinsko padalsko reprezentanco (SYP Team), katero vodi Misty Dule.

Tekma je se je začela po planiranem datumu. V petek, 1.3. smo bili, kljub slabši napovedi, zbrani na Lijaku. Sestavijo nam 31km task, vendar se je že pred štartom vedelo, da ga bo brez sonca nemogoče odleteti. Ker je pokritost vztrajala, se je večina tekmovalcev bolj ali manj le elegantno spustila v dolino. Najbolj vztrajnim je uspelo odleteti 9km. Važno je bilo, da je task na koncu veljaj, saj mora imeti celotna dirka najmanj 3 taske, da je veljavna.

Zvečer je sledil obvezen debriefing v Duletovi pisarni aka camperju, kjer sta nas zabavala predvsem Jošt in Paul Guschlbauer. Vremenska napoved za naslednji dan je dobra, zato smo se po nasmejanem večeru odpravili spat.

Za drugi task nam organizator pripravi 84 km dolgo dirko. Komaj sem čakal, da se pravo letenje začne, zato se taska nisem ustrašil. Task se začne ob 13h in štartal sem še kar ok. Po štartnem markerju je bila prva obratna točka ven iz grebena, nato druga za štartom pri Trnovem, kjer se je že videla razlika med nami. Ker sem videl, da je bila prva skupina zelo nizka in je nekaj tekmovalec tudi pristajalo na platoju, sem še malo popravil višino ter obrnil točko visoko, kar se je kasneje izkazalo za dobro potezo.

Sledila je druga obratna točka nad Sočo. Ko sem letel proti obratni točki sem videl, da se je prva skupina, ki je šla direktno na točko vračala zelo nizko, ker sem imel dovolj višine nisem imel težav. Naslednja obratna je bila zame najtežja. Zopet je bila postavljena od štarta na ravnini malo naprej od glavne ceste. Ker sem videl, da je nekaterim pred mano ta točka predstavljala težavo, sem nabral še malo višine in se odpravil iz grebena. Ko sem prišel nazaj na greben ni nič delalo, zato sem se raje priključil skupini, ki so počasi vrteli malo ven iz grebena. Po 15 minutah pobiranja sem uspel dovolj pobrati, da sem se lahko odpeljal proti naslednji obratni točki, ki je bila pri anteni Nanosa. Potem je bila pred mano ključna odločitev, ali iti z Nanosa po direktni liniji na ravnino ali priključiti na Kovk in po grebenu do obratne točke. Sam se odločim za daljšo pot na Kovk, saj je bila bolj sigurna. Po tej točki pa še enkrat do table na grebenu Nanosa in direktno v cilj. Ker je bil task zahteven, sem bil zadovoljen, da sem prišel v cilj, čeprav ne med prvimi. V cilj je prišla manj kot polovica tekmovalcev, sam pa sem bil 38. Zvečer je sledil debriefing na standardnem mestu v Duletovi pisarni. Ob prijetnem druženju so starejši mački z nami delili nasvete, ter nam povedali, kako so oni odpeljali task.

Tretji dan, nam sestavijo malo krajši 60 km task, vendar je na prvi pogled še težji, kot dan prej, saj so točke postavljene še bolj na ravnino. Napovedano je tudi več jugozahodnika. V zrak grem 45 minut pred markerjem, kot so mi svetovali dan prej. Tako sem imel veliko časa, da sem se postavil v optimalno pozicijo za štart Takoj po vzletu naberem na 1700 m, nato se z Joštom odpraviva na ravnino proti prvi obratni točki, da vidiva kakšen je tam zrak pred samim začetkom dirke. Izven grebena ni dosti delalo, zato sem izgubil veliko višine, ki je do začetka štarta tekme nisem uspel nadoknaditi, zato sem začel tekmo kakšnih 500 m pod najvišjimi. Tukaj sem videl, kako pomemben je optimalen štart, saj sem že pred začetkom izgubil stik s prvimi.

Žal sem jih lahko nekaj časa samo od daleč opazoval, nato pa so oddirkali naprej.

Po štartu obrnemo obratno točko pri Titotu, kjer je precej pihalo in tudi termika je bila kar raztrgana. Nato je sledila prva večja preizkušnja, obratna točna malo naprej od viadukta. Višino naberem na Škabrijelu tako, kot smo pred taskom predebatirali. Nato sem videl skupino ki pobira še malo bolj zunaj in se jim priključim in malo popravim višino. Obratno točko obrnem visoko, na poti nazaj na greben še malo popravim višino, nato obrnem obratno na Ravnici in odletim naprej proti naslednji obratni, ki pa je bila spet na ravnini od Čavna ven daleč nad ravnino. Ker na Čavnu dela zelo lepo poberem na 1800 m in gas na obratno. Pred obratno vidim nekoga vrteti, zato popravim višino, ker sem vedel, da bo potrebno nekje na ravnini ponovno pobrati, saj sem videl ostale, ki so bili zelo nizki. Po obratni je sledila odločitev, ali naslednjo obratno odleteti po direktni liniji, ki je bila zopet pri tabli na začetku grebena na Nanosu, ali skočiti na Kovk in nato naprej. Po krajšem razmisleku se odločim za bolj varno ter daljšo linijo, ki se je kasneje izkazala za edino pravilno, saj so nekateri, ki so odleteli direktno linijo kasneje pristali. Odločim se, da bom poizkušal priključiti Čaven. Predno pridem do grebena pa dobim šibek steber in ga zvrtim do konca, saj proti konca taska nisem želel predčasno končati. Takrat pa mi Oudie zapiska, da sem v ciljnem doletu, zato se odločim, da bom od tam šel direktno do obratne. Ker tam vse leti gor, sem prišel v cilj s 700m višine. Ponovno sem bil zadovoljen, da sem prišel do konca, saj je na začetku task izgledal skoraj nemogoč. Ponovno nisem bil med najhitrejšimi, ampak beer goal sem si pa vseeno zaslužil! V cilj sem prišel kot 59. Zopet so naši pošolali vso ostalo konkurenco.

Overall so bili 1. Jurij Vidic, 2. Bojan Gaberšek, 3.Tilen Ceglar, 4. Dušan Orož, 6. Jože Molek 8. Primož Suša. Jaz sem bil skupno 34, kar je za prvo tako tekmo dober rezultat. Iz našega SYP teama je bil v kategoriji do EN-C Peter Kocjan na 3. mestu in v kategoriji do EN-B pa je bil Miha Vovk na drugem mestu. Čestitam vsem!

Na tekmi sem se marsikaj novega naučil. Če povzamem:

  • če na štartu nisi med višjimi, izgubiš stik z večino že na prvi obratni točki, in jih je kasneje zelo težko ujeti,
  • potrebno je opazovati ostale, vendar to še ne pomeni, da je treba vedno ponavljati za njimi. Vedno je potrebno analizirati, ali so se prav odločili ali ne,
  • težje dele taska oz kadar si nizko je veliko lažje odpeljati s skupino, kakor da želiš biti pametnejši od ostalih,
  • potrebno se je navadit leteti s skupino saj je veliko bolj efektivno. Pri XC letenju nikoli ne porineš nekam sam ko si nizko, na tekmi pa je potrebno iti nizko s skupino, čeprav tega ne bi nikoli naredil na XC-ju,
  • če prideš v cilj na vsakem tasku, imaš na koncu ok rezultat, za višja mesta pa je potrebno veliko več tveganega letenja,
  • in še zadnje na tekmi sem videl, kako hitro letijo prvi. Prej si nisem nikoli predstavljal, da so tako velike razlike. Za bolj efektivno letenje se bo potrebno še veliko naučiti.

Kot pravijo, se na vsaki tekmi nekaj naučiš, sam sem se veliko.

Hvala vsem za dobro družbo in nasvete ter se vidimo na naslednji dirki 🙂

REZULTATI

NOVICE IN GALERIJA

photos by: GABRIEL ALEXANDRU IVAN

Lisca Open 2019
Mercator, najboljši sosed

Posted by Jernej Simič

Dodaj odgovor