Marko Novak - Marli

Okt

2019

Marli in Stojc v Pakistanu

Dve legendi slovenskega jadralnega padalstva, to sta Marko Novak in Stojan Kranjc ali Marli in Stojc, ne popuščata. Pretekli teden sta šla v Pakistan na tekmo, ki je bila zaradi hudega potresa v gorah odpovedana, vendar to ni pomenilo konec avanture. Ne, ne, tedva imata vedno dobro zgodbo za povedat. Piše Marli:

Dragi prijatelji,

Danes (27.9) ob 18h po lokalnem času ( +3 ure pri nas) smo končno prispeli v Karimabad (2200m asl) – Hunza valley in se naselili v res super hotelu Darbar, kar za prejšnje namestitve ne bi bilo mogoče trditi. V Islamabad sva prispela po predidenem planu – 26.9. ob 4ih. Tam naju je pričakal lokalec in še z Ukrajincem Anatolijem odpeljal v bližnji hotel na “nočitev”, saj smo že ob 6:30 s še šestimi ostalimi padalci krenili dalje.

Kot verjetno veste je bil v času, ko sva s Stojanom letela proti Islamabadu, v Kašmirju ravno na naši predvideni lokacijii tekme močan potres, ki je povzročil precejšnje uničenje in tudi smrtne žrtve. Vojska, ki naj bi skrbela za vse naše potrebe na tekmi, je zato sedaj okupirana z reševanjem… po drugi strani pa tudi ne bi bilo etično izpeljati tekmo medtem ko ljudje trpijo.

Zato so se odločili, da se tekma odpove, organizator pa je skupaj z vladnimi veljaki sprejel nov načrt. Namesto, da bi šli na prvotno lokacijo Muzaffarabad (Kašmir) – cca 4 ure vožnje iz Islamabada – smo kar nadaljevali proti dolini Hunza, kamor naj bi šli šele po tekmi. Ob 18h smo se ustavili v hotelu v Maran-u in po dolgotrajnih prijavah in večerji ob 24h zaspali. Ne za dolgo, saj smo bili že ob 5h pripravljeni za nadaljevanje vožnje. Pot nas je vodila preko prelaza Barbusar (4175 m), po soteski reke Ind mimo gore Nanga Parbat, do mesta Gilgit, kjer se stikajo 3 pogorja – Himalaja, Karakorum in Hindukuš.

Tu se reka Gilgit (enako vodnata kot Ind) izliva v Ind. Po njeni soteski smo nadaljevali mimo tudi samih skoraj 8 tisočakih, kot so Rakaposhi, Tilgit,… na našo novo lokacijo. Celotna pot – waaaau, speektaakuulaarno.

No sedaj pa, medtem ko moj cimer ze spi in veselo cmoka, zbit ležim v postelji in se trudim za vas sklamfat tole poročilo.

Plan je sledeč: Tekme ne bo. Pakistanci pa nas vseeno častijo, tako da bomo v tem hotelu lahko brezplačno do 7.10. uživali v popolni oskrbi in gostoljubju ter prosto leteli XC. Edina stvar, za kontra uslugo, ki naj bi jo izvedli je skupinski pristanek na mestnem igrišču kriketa v nedeljo ob 16h, ko naj bi si ta dogodek prišla ogledat masa ljudi, TV, novinarji,… pa še to se lahko vsak poljubno odloči, ali bo prišel pristati ali ne. Padalstvo je tu atrakcija, piloti carji in na lestvici naj športov v Pakistanu kotira top.

Aaa, pa še to. Nekateri imajo s sabo kisikove bombice, saj računajo na višine 7000m +. Midva s Stojcem bova pa videla, kako bo z aklimatizacijo.

Če bo vreme, mogoče ob koncu naše avanture.

Lepe pozdrave,
Mare in Stojan

[3. oktober]

Dragi prijateljčki,

Malo zamujam z reportom, ampak nič kaj dost se tukaj ne dogaja, vsaj kar se letalnih dosežkov tiče.

Vreme je bilo kar ok samo prvi dan, sedaj se pa fantje že par dni hodijo praktično samo metat dol, kar se meni jasno niti v sanjah ne da. Včeraj sva šla s Stojcem na ledenik Bualtar, ki rine po dolini Hoper ( 2800m asl), do koder je uro vožnje z avtom. Toyoto Landcruiser skupaj s šoferjem sva najela za 4000 rupij in še čakal naju je do nezavesti. Bilo je prav hudo. V načrtu imava najeti še 2 x moped – Honda 125ccm in z njima odkruzat skozi neke tunele do bojda fantastičnih jezer,….

Tako imenovani tekmovalni del, ki to itak sploh ni bil, oziroma karkoli je to že bilo, se je včeraj zaključil s pompozno fešto, v prisotnosti TV, novinarjev in vseh, ki v Pakistanu v politiki kaj veljajo. Organizaror je super rešil propadlo tekmo – gala prireditev s tem, da so se vseeno podelile nagrade za prve 3 ženske in prve 3 moške. Kako ? Ker se je vsak dan nekaj letelo, sem in tja so ljudje videli, da se nekaj dogaja.

Kako pa prava tekma izgleda, kako se odvija in točkuje pa nobeden ni vedel in še sedaj ne ve – vse OK.

Pakistan je dobil prve junake v novem, tukaj v nebo opevanem športu, TV in novinarji vročega materiala za objavo čez glavo, politiki, ki so se z neverjetno zagnanostjo slikali z nami, pa svojih pet minut na nacionalki in prostor v tiskanih medijih.

Mi ? Mi pa smo in še vedno uživamo v gostoljubnosti Pakistancev. Malo se letka in zganja turizem – v bistvu ni tako slabo :-)). Še štartnine bomo dobili nazaj !! Za njih smo junaki. Imajo nas za ambasadorje Pakistana, kateri bomo dobro besedo o tej prekrasni in varni državi ponesli v svet.

In res – vse štima.

(Tudi Alex iz Avstralije, ki se je razbil že prvi dan (zlomljen vrat, zdrobljena roka,….) je stabiliziran in na poti domov. Reševanje s helikopterjem in ostalo je bilo vzorno !!)

Zaenkrat se obeta poskus organizacije spomladanske, prave dirke tukaj v Hunzi – ker so vsi čiiiist zapaljeni. Heavy – za razmislit 🙂 (april-maj 2020 )

Pa ta Stoooojc me že full preganja : kaj še nisi feeerrtik, pa kdaaaj bova že enkrat šlaa na ta čaaaj ….

Ok dost dost pisunstva, sam še tole. Pošiljam vam še par dni star report, ki ga takrat nisem odposlal. Sem mislil, da bom lahko še kaj dodal, ampak zgleda, da je, kar se najinega letenja tukaj tiče, to kr to.

Vremenska napoved do našega odhoda je slaba. Če bo kej, bo popoldne za vršt se dol, kar pa mene niti mal ne zanima. Bo pa pojačana integracija s postelco in povečane aktivnosti povezane s klasičnim turizmom – tut ni slabo.

Lep pozdrav,

Mare in Stojan

Staro poročilce:

Pa smo tudi malo leteli in ne samo potovali. Organizator nas je okoli 9h nabasal v neke kripe in odšklempetali smo proti cca. 3000m visokemu štartu. Potrebno je bilo še pol ure strme hoje, da smo prišli do “vzletišča”. Jasno, da sva s Stojcem dala raje vsak po 1000 rupij nosačema (cca 6 eur), kot da sva se sama maltretirala z rukzaki + balastom. Še posebno moj bajsek je bil kar zalogaj tudi za nosača, saj je prisopihal gor kar precej za mano, he he.

Po pričakovanjih je tam štart le zaradi kolikor toliko solidne lege terena. Je pa to kar sitna lokacija (Druin se je lepo kotalil tam dol) – neke razsute terasice – že dolgo izven uporabe – skale, kamenje, prah in neki mikro grmički, ki ga še koze težko osmukajo – Pakistan “bio” teren.

Vetra komaj kaj. 5 jurčkov bo za prvi dan čist zadost rečem in Stojc samo prikima. Dokaj normalno vzletim, zarolam in hop sem že na 4900 m, zapustim zelo delavno 7+m/s in pičim kr neeekam, s 3500 m spet na malo pod 5000 m in spet kr grem. Prečkam dolino proti Rakapochiju, se naslonim na greben in v dviganju naredim še nekaj poti. Med tem se vreme v smeri mojega letenja zelo hitro močno poslabša. Hribe zagrnejo temni oblaki. Zapiha mi nek “čuden” kontra veter, zato se obrnem in jo po urci letenja mahnem kar proti pristanku. Tudi po dolini že lepo vleče in z muko pristanem na pristajališču za helikopterje.

Klasično alpsko – hribovsko letenje, pa vseeno sem bil glede na lepo, kalmično vreme in generalno skoraj brezvetrje, kar malo presenečen nad tečnim letenjem… Stebri ostri, grobi, odsekani, skratka – sitn je blo. Glede na dimenzije pokrajine v vseh smereh, sem si predstavljal, da bi se termika lahko lepo formirala, bila širša, zajetnejša. Močno, hkrati pa še vedno nekako bolj soft – bla bla bla flal fla fla,… Bojda je spomladi tako 🙂 Scurit se praktično ne da, da se pa navit v nebesa. No, vsaj danes je bilo tako.

Stojan – po tem, ko je vsem pomagal pri nameščanju padal na štartu in ko je končno kot zadnji tudi poletel (razen množice firbcev in medijev), so po postajci najavili prihod reševalnega helikopterja. Ravno ko ga je že skor zahaklal, ko je kupola zadregetala, ko mu je že dvigovalo levo ritnico in ko se je že videl v višavah, je moral naš osmoljenček nemudoma zapustiti zračni prostor. Na pristanku je, kot se za velikega športnika spodobi, le odmahnil z roko, češ nič ne de.

Za SPT iz Pakistana, Marli in Stojc

Jun

2019

Sklepno poročilo iz Hessenmeisterschaft tekme

S SlimTomom se odpraviva na pot že v sredo zvečer, kajti pri nemški organizaciji sta red in disciplina na prvem mestu in res ne želiva zamuditi prijav in prvega brifinga. V Fliegercamp prideva ravno v času brifinga tako, da dejansko niti ne moreva zapeljati v kamp. Ko urediva formalnosti, se parkirava na parcelo in zraven opaziva slovenski avto z zmajema na strehi….in že nama Klemenčič brothers postrežeta pivo. Med pogovorom sva izvedela, da hkrati poteka tudi zmajarska tekma.

Od četrtka do nedelje je vreme sodelovalo in organizator je uspel izpeljati vse 4 taske. Vremensko napoved je najbolje prebral SlimTom (weather.com), organizator pa je spremljal neko drugo napoved in posledično so bili taski “čudno” zastavljeni. Ker od Nemcev pričakuješ red in disciplino, se domov vrneš z nekim občutkom “Volkswagen afere”. Za 120€ plačane štartnine smo bili deležni majčke, prevozov na štarat, nedelujočega life trackinga, čudnih taskov, zapoznelih rezultatov in večerje. Retrieve je bil plačljiv, vode in sendvičev ni bilo, pogrešali pa smo tudi »goal beer«. Letenje v Greifenburgu je lepo – zadnji dan smo bili v Lienških dolomitih preko 3000m visoko in razgledi so bili res fantastični. Zraven Fliegercampa je lepo urejeno jezero, primerno za otroke in za osvežitev po letenju.

Na tekmi je bila tudi Švicarska mladinska reprezentanca in seveda tudi Nemška mladina. Švicarje je vodil Martin Scheel, mladi Nemci pa so sledili Vogel-u in Wenzauer-ju. Bili so zelo organizirani – brifing pred tekmo in po tekmi, imeli pa so celo svojo skupino za livetracking. Vse države gradimo na “podmladku”, kot kaže pa so Francozi s svojo akademijo naredili največji napredek. Tudi naša mladinska reprezentanca se s pomočjo slovenskih top pilotov odlično razvija. Predmetne tekme se slovenski mladinci niso udeležili, saj imajo že tako natrpan urnik.

S Tomažem sva tekmovanje zaključila visoko nad 3000m, ko so tekmo ustavili zaradi močnega dolinskega vetra. Rezultatov po dveh nekoliko slabših dnevih nisva uspela izboljšati, zato sva se mogla zadovoljiti s 23 in 25 mestom.

Slike in rezultati

Jun

2019

Naviter Open 2019, Tolmin – Task 1

Leto se tekma Naviter open odvija v naši prekrasni državici s čudovitimi razgledi v Tolminu. Naviter open je tekma kategorije FAI 2 v kateri je dovoljeno tekmovati samo s serijskimi padali do razreda EN-C, kar je super za vse ki se želijo spoznati ta šport še v tekmovalni luči.

Task 1. 16.6.2019

Prvi tekmovalni dan je za nami, vseh pilotov v zraku in kasneje na tleh J nas je bilo 91. Task commitee nam je za začetek sestavil nekoliko krajšo nalogo 45,8 km (optimizirana razdalja). Štartni cilinder smo imeli na vzletišču Kobala, prvo obratno točko so nam postavili v Podbelo vendar z velikim cilindrom (14km) tako, da smo imeli odprtih več različnih linij za letenje do nje, vendar smo se vsi odločili, da naberemo čim več višine nad Kobalo oziroma Kobiljo glavo in se odpravimo preko standardne linije Kobala – Vodli vrh – Mrzlegi vrh in do roba prvega cilindra ki je segal do vasi Kamno oziroma Planice pod Krnom. Ko smo leteli preko Mrzlega vrha je bilo kot vedno zelo »divje« in je bilo v nižjih višinah kar pestro z zelo močnimi stebri. Jaz sem moral kar konkretno zategovat komande in kontrolirat padalo, da mi ga ni zapiralo in se v stebru pogovarjal sam s sabo in s padalom naj bo priden J. Po prvi točki je sledil let do Mosta na Soči po pribljižno enaki liniji. Iz Mosta na Soči se odpravimo proti naslednjemu cilindru, ki se je zaključil nad vasjo Kobarid. Sam sem se odločil za linijo preko Mrzlega vrha, ki je bil siguren da dela. Spet naberem višino na njem in se odpravim do Kobarida tam popravim višino in se spolnim gasom poženem naprej proti zadnji točki, ki smo jo lahko dotaknili pri letenju v cilj, ki je bil pristanek v kampu Gabrje.

Rezultati:

EN-C kategorija

1. Maurizio Maina ITA Q-Light

2. Tudor Dorobantu ROU Trango X-Race

3. Rok Kaver SVN Queen 2

EN-B kategorija

1. Nick Petrič SVN Rook 2

2. Yoshi Pasha IDN Mentor 5

3. Edward Browne GBR Carrera

dekleta

1. Chloe Demailly FRA Volt 3

2. Stephanie Conte FRA Delta 3

3. Johanna Lonngren SWE Cure

Marko Novak - Marli

Marli in Stojc v Pakistanu

Sklepno poročilo iz Hessenmeisterschaft tekme

Naviter Open 2019, Tolmin – Task 1

Svetovna lestvica

Tekmovanja

Zadnji reporti

Arhiv