V letošnjem letu je tekem, ki štejejo za slovensko ligo zelo veliko, kar je za nas, nove tekmovalce, zelo dobrodošlo. Prejšnji vikend se nas je pod Konjiško goro zbralo 21 in to iz kar šestih različnih držav.
Vremenska napoved za soboto je kazala precej vetra, vendar so nam vseeno sestavili task v upanju, da bo vetra manj. Pred našim štartom, je bilo sodeč po wind dummy-ju kar lepo. Povsod je držalo in tudi vetra ni bilo veliko. Sestavili so nam 52 km task in čez dobre pol ure smo šli v zrak. Že takoj po štartu sem videl, da je veter močno pojačal, saj sem šel na mestu samo gor nad štart. Do vrha Konjiške je šlo na vetru brez problema višje pa formirane termike ni bilo. Oudie je kazal 24km/h vetra. Na štartu je začelo kasneje še močneje pihati, tako da se 7 tekmovalcev ni odločilo poleteti. Do prve obratne točke z vetrom ni bilo težav, nazaj je bila druga zgodba. Nekega dviganja ni bilo, vetra precej, prostorov za pristanek pa tudi malo. Tako nas je večina po prvi obratni točki pristala na platoju na istem travniku. Trije so še odleteli do naslednje obratne točke, v cilj pa sta prišla le dva, prvi Bojan Gaberšek in drugi Tadej Krevh. Kdor zna pač zna, in ga tudi 24km/h vetra ne moti.
V nedeljo je napoved kazala bolje, tako da so nam sestavili 55km task. V zrak smo šli vsi brez problema in visoko čakali na začetek tekme. Kot velikokrat pa je 5 minut pred začetkom tekme crknilo in vsi smo začeli počasi izgubljati na višini, vendar smo bili še vedno na cca 1600m. Do prve obratne točke na vzhodu je šlo brez problema, naslednja točka pa je bila malo naprej od Kamšaka. Ker je bila prva skupina spredaj precej nizko sva z Robijem popravila višino. Jaz sem dlje vztrajal v stebru, kar se je kasneje dobro obrestovalo. Kasneje sem z Tomažem Toplakom še malo popravil višino in sva hitro in visoko polovila prvo skupino. Potrebno je bilo leteti zopet mimo štarta v veter, na vzhod. Tomaž je letel po ravnini in je hitro prišel do štarta, jaz pa sem se odločil popraviti višini na grebenu, za kar sem izgubil veliko časa. Pri štartu je bilo zelo spihano in smo se vsi kar nekaj časa mučili, da smo nabrali višino in obrnili točko. Naslednja točka je bila 5km na ravnini in ker na grebenu ni bilo dviganja sva se skupaj s Petrom odpravila proti obratni, kjer se je najin let tudi zaključil. V cilju so bili le trije. Prvi je bil zopet Bojan, drugi Dušan in tretji Tomaž Toplak, kar je bil tudi skupni rezultat, sam pa sem osvojil 7 mesto.
Letenje v teh krajih se zelo razlikuje od letenja po hribih, poleg tega pa je bilo vetra kar precej, kar je še bolj otežilo letenje. Zaradi tega je bilo kilometre tukaj vsaj dvakrat težje preleteti kot drugot. Kadar si visok imaš res lep razgled, a kaj ko si lahko že v naslednjih 10 minutah nekje pri tleh in panično iščeš vsaj malo dviganja.
Na tem mestu bi se rad zahvalil tudi sponzorjem, ki mi pomagajo v letošnji sezoni: Polet Nova Gorica, Mercator Slovenija, Slovenian Paragliding Team in Naviter.
Rezultati: https://comps.sffa.org/event/stajerska-open-2019
Foto: Mitja Jug
