Jurij Vidic

Jaaa sej vem… bil sem že včeraj na vrsti za report pa preprosto nisem bil pri volji.
Torej, danes smo šli za spremembo v Annecy in vedno ko sem tu, me preseneti kako dobro je tu vse organizirano. Sicer govorimo o JP komerciali ampak dejstvo, da je v tem mestu registrirano 150 tandemskih pilotov in dejstvo, da štartavajo na enem in istem štartu pove vse. V tisti uri in pol, ko smo bili na štartu je vsakih nekaj minut štartalo ducat tandemov. Definitivno za pogledat vsem, ki se s tem čudovitim športom aktivno ukvarjajo.
Ok, če se vrnem k današnji tekmi… postavljena je bila 114 km dolga disciplina. Prva smer je bila okoli Annecy-ja, nato smo se pa preko obratne točke na zahodu, ki je bila postavljena v lee-sidu in nato še preko treh obratnih točk poleteli do cilja.
Prvi del dirke je naša raketa Molek peljal kot nor in vlekel celo prvo skupino naprej. Sam sem se pošteno trudil ji slediti. Nato pa smo se preko “naše” doline (Chamousse) zapodili proti jugu, kjer sem poleg Tilna pobudo prevzel tudi jaz. 14 km pred ciljem sem na gorskem grebenu opazil, da se aktivno formira baza. To izkoristim in povrtim skoraj do konca. Odklopim jo pred vrhom, saj se bojim, da me kdo od soborcev preseneti. Zatiščim poln gas in ne popuščam vse do ESS, ki je oddaljen cca 14 km. Kljub temu, da ga je prvi dosegel en avstrijski pilot pred menoj slavim končno zmago. Slednji se je ob preletu zadnje obratne točke nesrečno ulegel. Nato je sledilo še mukotrpno pobiranje pred preletom ciljne črte pri katerem, se je uleglo še nekaj top rangiranih pilotov.
Da je pa izkupiček popolen, je Tilen (Ceglar) danes zasedel 2. mesto in se tako povzpel na 3. mesto v overall.
Naš nesrečni Jože, ki je danes delil usodo s tistim avstrijcem je žal močno padel na skupni lestvici. Vsi pa smo si enotni, da je trenutno najbolj “vroč” slovenski pilot!!! Amen
Aja,
za izjavo dneva pa je poskrbel Mitja, ko je rekel : A mormo res vsak dan imeti eno obratno točko v rotorju?!?

Končno počitek za naše kolesarje na Giru d’Italia! Primožu Rogliču bo zelo prav prišel za nadaljevanje krute borbe za pinky oprijeto majco. Meni pa tudi, ker že samo spremljat je naporno. Po včerajšnjem dnevu, ki ni bil najbolj uspešen ne rezultatsko ne letalno nas danes čaka boljši dan, ki pa ima vseeno svoje omejitve. V bojazni pred prihodom fronte, ki nas bo jutri zalila z dežjem, je komisija sestavila enostaven 49km task. Enostaven na pogled, ampak ta teren je daleč od enostavnega.
Razmere so spomladanske in celotna karavana brez večjih težav drži dobro pozicija za štart blizu baze. Štart imamo proti severu in po prvem preskoku nas čaka dobrih 5km v eno stran starega dobrega grebena. Iz startnega pilona besno napadem proti grebenu in čeprav veliko nižje kot ostali, priletim na vnožje grebena z znatno prednostjo. Jurij in ostali naši so seveda dobro pozicionirani v grupi. Sledilo je kakšnih 10km težaškega dela ob grebenu brez neke romantike, kar pa rezultira v zelo visoki povprečni hitrosti. Na tem terenu se kar znajdem zato sem stalno v ospredju. Vračamo se na štart proti jugu in večina liniji prinese isti rezultat. Tempo je ubijalski in danes se je poznal vsak zavoj. Dobesedno. Vseskozi skrbim da sem na čelu grupe, čeprav nižje, saj je dan dober in dobro linijo takoj priklopiš tazgornje, kjer seveda patrulira naš zimzeleni Jurij. Na sredi doline se zberemo na zadnji obratni in sledi dobrih 10km linije do ESSja proti severu, kar pomeni hrbtni veter. Zadnjo obratno naredim z odliko, saj jo obrnem na optimalni točki in sem takoj v ospredju, čeprav zopet kakšnih 100m nižje kot ostali. Na malem grebenčku na sredi doline pohaklam konkreten steber, ki ga, boječe se višjih tekmovalcev, zapustim prvi. Za hrabrost me v ravni liniji katapulira še kakšnih 100m navzgor in se zapodim proti cilju kot kak mlad teliček. Tolaži me dejstvo, da je vzhodna stran doline obsijana s soncem in načeloma dela, zato kljub pomanjkanju višine ne popuščam. Par kilometrov pred ciljem pogledam nazaj in vidim da imam udobno prednost, zato ob močnem dolincu ne tvegam preveč in se varno pripeljem v cilj. Jurij je pol minute za mano na čelu skupine, v kateri so tudi skoraj vsi naši. Task zaključim v 1 uri in 40 sekund. Za dobrih 46km (časovnega dela). Warp speed ahead bi rekli v Star Treku!

pwca.org/results/results

Foto: PWCA

Trening dan je bil oblačen in za nekatere namenjen štimanju opreme, posledično smo se izognili prekletstvu trening dne. Vsaj upam!

Volilno nedeljsko jutro nas prebudi sonce, a po dolini so še ostanki megle, ob hribih pa se že delajo baze ob vznožju hribov, le nekaj sto metrov na nivojem doline. Ampak dan obeta, zato se po jutranji kavici in rogljičkih naložimo v kombije in gas na start.

Task komisija sestavi 64 km dolgo dirko, ki nas najprej vodi če dolino greben, ki se nahaja na sredi doline, cca. 5 km od glavnega grebena. Nato kakšen kilometer za štart, pa zopet v bližino prve obratne na sredinski greben, od tam pa cca. 15 km proti severu, pa ponovno nazaj na prvo obratno na sredinski greben, od tam pa v ESS blizu cilja.

Baza sem je pred odprtjem startnega pilona dvignila, tako da smo pred markerjem čakali že na solidnih 1500 m, a kaj ko je bila v smeri prve obratne pred nami levo in desno nekaj kilometrska stena oblakov, ki so bili vsaj 100 m nižje. Posledično smo prvo obratno s trdnjavo na vrhu hriba napadali po dveh linijah. Večja grupa je napadala po južnem obvozu (tudi večina SPT ekipe), okoli 10 nas je ubralo severni obvoz, ki se je izkazal za malo bolj radodarnega s fineso. Posledično je moja mala grupa naredila prvo obratno cca. 150-200 m višje od ostalih. Ker so spodnji južne grupe že nizki, intenzivno iščejo dviganje, ki ga dobijo malo v minus od obratne. Naslednja obratna za startom je že nekaj časa v globoki senci, zato se odločim, da tudi sam popravim višino, nekaj iz moje skupine pa jih že napada v temo. Tukaj se mi od spodaj priključijo še Jurij, Bojan, Marli in Jošt.

Odločitev se izkaže za pravilno, saj »startni« greben dela slabo, povrhu pa proti točki močno splahuje. Ker ravnino prečkam med višjimi, mi po obratni ostane nekaj višine, ki jo hitro še dotankam, ko me na robu grebena zopet dvigne do črne baze. Linijo še malo popravim proti jugu, nato odvijem levo čez dolino proti naslednji obratni. Velika večina sotekmovalcev ostane globoko spodaj, žal tudi vsi naši. Na naslednji obratni se dobim s cca. 5-6 osamljeni jezdeci (med njimi sta zimzeleni Pepe in francoski Bojan). Ker gre proti naslednji obratni rahlo z vetrom, baze pa sugerirajo dobra dviganja, ga kar pohodim proti severu. Predvidevanja se uresničijo, tako da z lahkoto priklopimo greben, vzhodno od pristanka. Tam nas čaka edina raketa dneva, ki nas hitro dvigne do baze, takrat že na okoli 1700 m. Zopet se odločim za diktiranje tempa, zato z gasom porinem proti naslednji obratni severno. Takoj, ko obrnem, se mi vklopijo rdeče luči, saj se je za našim hrbtom praktično celotna dolina pokrila. Posledično pravega dviganja ni bilo več, nekaj prvih nas je še dvakrat uspelo nadrsati višino vrhov, medtem ko je velika večina ostalih spodaj le še smukala vršičke dreves na final glidu.

Še tretjič obrnem obratno s trdnjavo in le še glijdam proti EES, kjer sem v tistem trenutku najdaljši. Čez dobrih 5 min se cca. 100 m čez mene zapelje še zimzeleni Pepe in še nekaj matadorjev, kar pomeni, da je prvim zmanjkalo okoli 5 km do cilja, ki ga danes iz zraka ni videl nihče.

Žal bolj ali manj celotno dirko nisem videl ostalih SPT borcev, zato sem jih bolj malo omenjal, a verjamem, da bo jutro SPT napadal bolj v stilu Gajserja, ki je danes 2x deklasiral konkurenco!

http://pwca.org/results/results/

(Foto: Xevi Bonet)